Prej kot začnete morate poznati vsaj nekaj:
To je osnova, ki jo potrebujete za oblikovanje stilni predlog, saj so te namenjene za zahtevnejše oblikovalce spletnih strani.
HTML ukazi so bili narejeni za oblikovanje vsakega elementa posebej. Zgrajeni so tako, da si z ukazom najprej napovedal, da bo tu tabela, odstavek, kak drugi element. Sprva je bilo vse narejeno tako, da ni bilo pravzaprav nič oblikovano.
Potem so pri podjetju Netscape in Microsoft ugotovili, da je potrebno za lepšo obliko strani uvesti neki novi ukaz, da bi bila stran bolj prijetna za ogled, tako so uvedli ukaz <font>, ki je določal obliko pisave, itn.
Da bi rešili ta problem so pri World Wide Web Consortium (W3C) - neprofitna organizacija, uvedli stilne predloge in jih dodali HTML-ju 4.0.
Sedaj različica brskljalnika 4.0 pri Netscape-u in pri Internet Explorer-ju podpira CSS.
Stili v HTML 4.0 določajo, kako so elementi v HTML-ju oblikovani. Stilne predloge so ponavadi shranjene v posebnem dokumentu, zaradi lažje preglednosti. Eno zunanjo stilno predlogo lahko uporabite potem na vseh drugih straneh, če jih je več. Če ste že kdaj skušali spreminjati recimo pisavo v vseh elementih HTML-ja, potem veste, koliko truda lahko prihrani stilna predloga.
CSS nam omogoča, da nadzorujemo stil strani samo preko enega dokumenta, saj je v tem ravno največja prednost stilnih predlog. Ker so elementi ponavadi globalno povezani med sabo, s spremembo le enega atributa zamenjamo naprimer ozadje vseh spletnih strani.
Posredovanje informacij o stilu brskljalniku je možno na več načinov. Stil elementa je lahko vsebovan direktno v HTML elementu, lahko ga uporabimo v glavi <head> HTML dokumenta ali pa v zunanji datoteki.
Kateri stil bo uporabljen, če je v HTML dokumetu le-teh več?
Tako vidimo, da ima stil znotraj elementa največjo prioriteto, sledi mu stilna predloga v glavi dokumenta na koncu, če ni nikjer določen stil tega elementa, vzame privzeto vrednost, ki jo ima brskljalnik.