BIOMASA

S fotosintezo, ki jo opravljajo rastline, se sončna energija neposredno ali posredno pretvarja v biomaso. Baza virov vključuje na stotisoče kopenskih in vodnih rastlinskih vrst, različne kmetijske in industrijske ostanke ter predelovalne odpadke, odpadne vode in živalske odpadke. K biomasi bi lahko prišteli tudi komunalne odpadke. Bistveni vir je ogljik, vezan na obnovljivo osnovo skozi proces fotosinteze. To je edini naravni kemični proces za shranjevanje energije sonca. Vir je ogromen, vsako leto je na svetu proizvedenih 170 milijonov ton suhe biomase, čeprav je splošna globalna poraba 1,3 milijone ton. Potencial biomase za pokrivanje globalnih energetskih potrebe je velik. Izmed obnovljivih virov energije je pretvorba energije biomase tehnično, ekonomsko in socialno mogoče najbolj kompleksna. Ob premišljenem izkoriščanju gozdov (ogromne površine tropskih gozdov izginjajo dan za dnem), bi zagotovili vso energijo, ki jo človeštvo potrebuje, ne da bi vplivali na ozračje in učinek tople grede. Količina CO₂ , ki se sprošča pri izgorevanju biomase  je enaka količini CO₂, ki bi se sprostila pri razpadanju (gnitju) v naravi. Sproščeni CO₂ pa bi se ponovno izkoristil pri tvorbi novega lesa in rastlinja. Naravni krožni proces bi bil tako ponovno zaključen, kot je bil zaključen pred pričetkom industrializacije.

            Vse te prednosti imajo tolikšen pomen, da se je pričel prehod na ogrevanje z biomaso, že pred več kot tridesetimi leti so z izkoriščanjem šote začeli v Skandinaviji. Švedska ocenjuje, da je pri njih delež ogrevanja z biomaso že preko 20% celotnih energetskih potreb. V Avstriji, naši najbližji sosedi, je delež biomase v energetski bilanci 13,5%.  Energija iz biomase in odpadkov prispeva približno 2% k rabi primarne energije oziroma 60% prispevka obnovljivih virov v Evropski uniji.  Da ima biomasa res velik razvojni potencial, dokazuje  tudi 7. oktober, ki je imenovan za Evropski dan biomase, letos bo  četrti.

            Vire biomase, uporabljene v energetske namene, običajno delimo v tri kategorije:

     1.      lesni viri,
2.      kmetijski ostanki in živalski odpadki,
3.      energetski pridelki.

Gozdovi pokrivajo kar 53% celotne Slovenije. Leta 1991 smo po uradnih statistikah porabili 931 000 ton lesa, verjetno pa dejansko število presega milijon ton. Les tako prispeva okoli 5% vse primarne energije v Sloveniji. Les, lubje in nekateri odpadki predelave lesa so v Sloveniji glavni vir biomase. Po mnenju strokovnjakov bi bilo potrebno povečati predvsem kurjenje vej, lubja, drugega odpadnega lesa in lesnih odpadkov ter zamenjati drva kot kuriva z lesnimi sekanci in briketi, ki omogočajo lažji transport, skladiščenje avtomatizirano ali polavtomatizirano kurjenje ter boljše izgorevanje. Ob tem pa je potrebno upoštevati načela sonaravnega gospodarjenja z gozdom, ki ne dopuščajo pretiranega "čiščenja" gozda, saj odmrla debla in vejevje predstavljajo pomemben vir mineralnih hranil za vitalno rast gozda, le v redkih primerih in v zelo omejenem obsegu pa dopuščajo plantažne nasade za pridobivanje lesa v energetske namene. Tudi izkoriščanje odpadkov pri pridelavi lesa je omejeno z vsebnostjo okolju škodljivih snovi, ki so dodane lesu v procesu predelave (laki, sintetične smole, lepila in veziva) ter tehnološkimi oz. ekonomskimi omejitvami odstranjevanja okolju škodljivih snovi iz emisij. Nove tehnologije pretvorbe biomase v toploto ali elektriko in toploto imajo v primerjavi s starimi pečmi in kotli veliko boljše izkoristke, zagotavljajo večje udobje (avtomatizirani sistemi), upoštevanje strogih emisijskih standardov, vendar zahtevajo tudi spremenjeno ravnanje s pepelom. Ker ga je veliko manj (do 2%), je koncentracija škodljivih snovi v njem veliko višja in ga zato ne smemo več uporabljati kot gnojila.

Primer peči na lesna polena(levo).       Primer  uporabe odpadkov obdelave lesa (desno)

Vir: http://www.ljudmila.org/sef/lesni-viri.htm