BIOMASA
S
fotosintezo, ki jo opravljajo rastline, se sončna energija neposredno ali posredno
pretvarja v biomaso. Baza virov vključuje na stotisoče kopenskih in vodnih rastlinskih
vrst, različne kmetijske in industrijske ostanke ter predelovalne odpadke, odpadne vode
in živalske odpadke. K biomasi bi lahko prišteli tudi komunalne odpadke. Bistveni vir je
ogljik, vezan na obnovljivo osnovo skozi proces fotosinteze. To je edini naravni kemični
proces za shranjevanje energije sonca. Vir je ogromen, vsako leto je na svetu proizvedenih
170 milijonov ton suhe biomase, čeprav je splošna globalna poraba 1,3 milijone ton.
Potencial biomase za pokrivanje globalnih energetskih potrebe je velik. Izmed obnovljivih
virov energije je pretvorba energije biomase tehnično, ekonomsko in socialno mogoče
najbolj kompleksna. Ob premišljenem izkoriščanju gozdov (ogromne površine tropskih
gozdov izginjajo dan za dnem), bi zagotovili vso energijo, ki jo človeštvo potrebuje, ne
da bi vplivali na ozračje in učinek tople grede. Količina CO2 , ki se
sprošča pri izgorevanju biomase je enaka
količini CO2, ki bi se sprostila pri razpadanju (gnitju) v naravi. Sproščeni
CO2 pa bi se ponovno izkoristil pri tvorbi novega lesa in rastlinja. Naravni
krožni proces bi bil tako ponovno zaključen, kot je bil zaključen pred pričetkom
industrializacije.
Vse te prednosti imajo tolikšen pomen, da se je pričel prehod na ogrevanje z
biomaso, že pred več kot tridesetimi leti so z izkoriščanjem šote začeli v
Skandinaviji. Švedska ocenjuje, da je pri njih delež ogrevanja z biomaso že preko 20%
celotnih energetskih potreb. V Avstriji, naši najbližji sosedi, je delež biomase v
energetski bilanci 13,5%. Energija iz biomase
in odpadkov prispeva približno 2% k rabi primarne energije oziroma 60% prispevka
obnovljivih virov v Evropski uniji. Da ima
biomasa res velik razvojni potencial, dokazuje tudi
7. oktober, ki je imenovan za Evropski dan biomase, letos bo četrti.
Vire biomase, uporabljene v energetske namene, običajno delimo v tri kategorije:
1.
lesni viri,
2. kmetijski ostanki in živalski
odpadki,
3. energetski pridelki.
Gozdovi
pokrivajo kar 53% celotne Slovenije. Leta 1991 smo po uradnih statistikah porabili 931 000
ton lesa, verjetno pa dejansko število presega milijon ton. Les tako prispeva okoli 5%
vse primarne energije v Sloveniji. Les, lubje in nekateri odpadki predelave lesa so v
Sloveniji glavni vir biomase. Po mnenju strokovnjakov bi bilo potrebno povečati predvsem
kurjenje vej, lubja, drugega odpadnega lesa in lesnih odpadkov ter zamenjati drva kot
kuriva z lesnimi sekanci in briketi, ki omogočajo lažji transport, skladiščenje
avtomatizirano ali polavtomatizirano kurjenje ter boljše izgorevanje. Ob tem pa je
potrebno upoštevati načela sonaravnega gospodarjenja z gozdom, ki ne dopuščajo
pretiranega "čiščenja" gozda, saj odmrla debla in vejevje predstavljajo
pomemben vir mineralnih hranil za vitalno rast gozda, le v redkih primerih in v zelo
omejenem obsegu pa dopuščajo plantažne nasade za pridobivanje lesa v energetske namene.
Tudi izkoriščanje odpadkov pri pridelavi lesa je omejeno z vsebnostjo okolju škodljivih
snovi, ki so dodane lesu v procesu predelave (laki, sintetične smole, lepila in veziva)
ter tehnološkimi oz. ekonomskimi omejitvami odstranjevanja okolju škodljivih snovi iz
emisij. Nove tehnologije pretvorbe biomase v toploto ali elektriko in toploto imajo v
primerjavi s starimi pečmi in kotli veliko boljše izkoristke, zagotavljajo večje udobje
(avtomatizirani sistemi), upoštevanje strogih emisijskih standardov, vendar zahtevajo
tudi spremenjeno ravnanje s pepelom. Ker ga je veliko manj (do 2%), je koncentracija
škodljivih snovi v njem veliko višja in ga zato ne smemo več uporabljati kot gnojila.
Primer peči na lesna polena(levo).
Primer uporabe odpadkov obdelave lesa (desno) |
![]() Vir: http://www.ljudmila.org/sef/lesni-viri.htm |