Beseda

Našla me je zrahljana beseda!
Skrivnostno se bliža, sili vame,
na licih čutim njen dih.
Globoko se je sklonila,
zajela sapo in neslišno vstopila.
V drobovju odmeva,
doni in bobni,
silno in strašno se sliši njen glas,
ko pada vse nižje in nižje,
dokler ne obleži
na kupu zarjavelih verig.
Zdaj jo je strah in nemirno gleda,
vleče se kot senca,
hlasta za zrakom in zbira pogum,
da bi obdržala ravnotežje.

Naenkrat se v sebi trikrat obrne,
hlastno grabi za stene,
vsa neotipljiva spreminja obliko,
iz majhne postane velika,
hrepeni in hoče iz svoje kože.
Želi si nazaj, ven…
Spet bi lahko letela v višine
in plahutala s krili
kakor svobodna ptica.
Ni dovolj, da je polna življenja.
Kakor da si ne upa izreči,
se ozira v skrite kotičke,
kjer ni bila še nikoli.
In onemi od spoznanja…
Za vedno bo ostala v tišini
ali pa se bo spletla v tihi šepet.