Rodila sem se leta 1960 v Mariboru, kjer tudi živim in delam.
Moj slikarski svet je povezan z načinom življenja, saj se s slikanjem ukvarjam v prostem času.
Za slikarskim stojalom iščem sprostitev in z barvami skušam izraziti svojo emocionalno govorico.

Slika mi pomeni prostor, ki predstavlja središče za izpoved osebnih doživetij, zato so motivi prepoznavni. Kraji, ki sem jih obiskala in me nanje vežejo spomini, zapustijo svet konkretnega in se utelesijo le še kot spomin, obogaten s potezami, ki vzpodbujajo k ustvarjanju.

Kakor mnogi ljubiteljski slikarji, sem tudi jaz nosila v sebi ljubezen do likovnega ustvarjanja že od otroštva.

Trenutek navdiha, 2001

Leta 1986 sem se včlanila v KUD Angel Besednjak v Mariboru, s tem pa se je moja slikarska pot začela širiti. Aktivnosti , kot so sestajanje članov v društvenem ateljeju ali na prostem, na tedenskih srečanjih pod vodstvom mentorja, sodelovanje na področnih slikarskih srečanjih in kolonijah ter pripravljanje razstav posameznikov in celotne skupine, je vsebinsko bogatilo delo sekcije ter prispevalo k "rasti" vsakega posameznika.

Veselje in ljubezen do likovnega izražanja , želja po trdnejši osnovi znanja, na kateri bi lahko cepili svoje ustvarjalne vzgibe, je povezovala nas ljubitelje umetnosti s priznanimi mariborskimi akademskimi slikarji, ki so nam razkrivali skrivnosti kompozicije, perspektive, barve in oblike.                  

Po slikanju na Račjem dvoru, 1991

Predvsem mentorstvo pokojnega akademskega slikarja Slavka Koresa mi je dajalo poseben navdih, njegova vzpodbuda, da se udeležim slikarske šole v Novem mestu kar dvakrat zaporedoma (pod mentorstvom akademske kiparke Dube Sambolec in akademskega slikarja Andreja Trobentarja), pa potrditev mojemu ustvarjanju in nov polet.
 

Največja nagrada za vloženi trud in najučinkovitejša vzpodbuda za naprej
so bile prav razstave , s katerimi smo se predstavljali po vsej Sloveniji. Postali smo stalna "publika" javnih in zasebnih galerij, organiziranih vodstev po razstavah in občasnih pogovorih z umetniki.

Tudi sama sem vse do leta 1994 aktivno sodelovala na skupinskih razstavah in pripravila nekaj samostojnih, se udeleževala slikarskih srečanj in dobrodelnih akcij po Sloveniji.

Slikarsko srečanje, Sladki vrh, 1987

Skupinski posnetek, 1997

Slikanje je postajalo v vedno večji meri nepogrešljiv del mojega življenja, pa čeprav je le eno izmed vrst mojega osebnega izražanja.
Raziskovanje moči posameznih barv me še posebej navdihne tudi za pisano besedo. Zato velikokrat čopič zamenjam za pero in ob slikarskem platnu nastane tudi kakšna pesem.
Svoje pesmi sem prvič predstavila javnosti na otvoritvi samostojne razstave v zasebni galeriji Kozole v Trbovljah.

Vljudno vabljeni v mojo spletno galerijo!