Na vidljivi površini Sonca vlada temperatura okoli 5780 K. Ta temperatura raste proti notranjosti in ocenjuje se, da tam vladajo temperature od 15 do 20 miljonov Kelvinov. Po zakonih fizike mora biti tudi pritisk v notranjosti ogromen. Astronomom je uspelo da raziščejo tudi kemično sestavo Sonca. Ugotovili so, da se v atmosferi Sonca nahaja veliko kemičnih elementov in da je največ vodika,helija, nato pa kisika, ogljika in dušika. Prav tako pa se srečujejo v plinastem stanju kovine, kot so natrij, magnezij, železo in podobno.Sonce že nekaj miljard let neprestano pošilja svojo energijo v okoliški prostor. Ta ogromna energija se sprošča najbolj v obliki elektromagnetnih valovanj. To so radijski valovi, infrardeče sevanje, vidljiva svetloba, rendgensko in gama sevanje. Poleg tega, nam od Sonca prihajajo tudi raznovrstni atomski delci, kot so elektroni, protoni in drugi. S pošiljanjem energije Sonce izgubi vsako sekundo okoli 4 miljone ton materijala. Računi pa pokažejo, da bi kljub temu za 10 miljard let izgubilo le 0,07% skupne mase. Razlog je v tem, ker so izvori energije Sonca in drugih zvezd termonuklearni.V njem se neprestano odvijajo procesi spajanja jeder atoma vodika v jedra atoma helija. S tem procesom se osvobaja velika količina energije, katero Sonce seva. Osnovno gorivo je kot vidimo vodik, katerega ima Sonce v zadostnih količinah še najmanj za 10 miljard let.

 

Srednja oddaljenost okoli od Galaksije	25 000 svetlobnih let
Hitrost okoli središča Galaksije	220 km/s
Obhodni čas okoli središča Galaksije	225 000 000 let
Navidezni premer	največji 32`35" srednji 32`01" najmanjši 31`31"
Gostota (voda=1)	1,409
Masa (Zemlja=1)	332 946
Masa	2×10^30
Prostornina (Zemlja=1)	1.303.600
Prostornina	1,41×10^18 km3
Ubežna hitrost	617,5km/s
Površinska težnost (Zemlja=1)	27,9
Povprečna površinska temperatura	5500 °C
Temperatura jedra	okoli 15.000.000 °C
Srednja navidezna magnituda	-26,8 (600.000 polnih lun)
Absolutna magnituda	+4,83
Spektralni tip	G2
Vrtilni čas (ekvatorja)	25,4 dneva
Premer (ekvatorialni)	1.392.000 km
Solarna konstanta	1350 W/m2
Efektivna temperatura fotosfere	58.000 K
Obhodni čas okoli središča Galaksije	2×10^8 let
Druga kozmična hitrost	618 km/s
Srednja odaljenost od Zemlje	149,6×10^6 km

Sonce ima natanko doloèeno notranjo zgradbo. V središèu Sonca je jedro, katerega temperatura znaša okoli 15 milijonov °C. Okoli jedra je radiacijsko obmoèje, kjer se energija iz jedra prenaša s sevanjem. Nad radiacijsko lupino je vmesna lupina, kjer se energija ustavi in pretvori v toploto. Na koncu je še konvekcijska lupina v kateri se enrgija iz jedra prenaša s pomoèjo konvekcije (mešanja) snovi iz katere je Sonce. Tukaj je temperatura le še okoli 5800K.

Sonèna pega, kot jo vidimo skozi teleskop. Znotraj obmoèij sonènih peg je temperatura nižja za okoli 1000K.

Posnetek Sonca pri 171A
Posnetek Sonca, kot ga je videl satelit SOHO v svetlobi valovne dolžine 171A in prikazuje jasno vidno sestavo sončeve atmosfere. Plin v atmosferi jasno vidno sledi magnetnim silnicam. Temperatura plinov na posnetku je okoli 1 milijon K.
Vir: Solar & Heliospheric Observatory (SOHO). SOHO je mednarodni projekt med ESA in NASA.

Kompozitni posnetek Sonca pri treh različnih valovnih dolžinah.
S povezovanjem posnetkov posnetih pri različnih valovnih dolžinah lahko sestavimo posnetek Sonca, ki pove več kot le enobarven. Jasno vidna so območja aktivnosti. POjavljajo se v solarnih širinah, ki bi na Zemlji odgovarjale tropskim zemljepisnim širinam. Svetle pege ustrezajo položajem peg.
Vir: Solar & Heliospheric Observatory (SOHO).

Sonce pri 60,000 - 80,000 K
Posnetek v 304A valovni dolžini svetlobe kaže jasno granulcijo površja. Beli madeži so najbolj vroča območja površja, najbolj rdeča območja pa so najhladnejša. Lepo vidni sta dve veliki prominenci.
Vir: Solar & Heliospheric Observatory (SOHO).

Velik izbruh snovi v koroni
Koronarni izbruh snovi je velika eksplozija na površini Sonca, ki v vesolje z veliko hitrostjo izstreli snov. Ti izbruhi imajo velik vpliv na jakost in trajanje sončevega vetra. Zelo močni izbruhi se lahko zgodijo do dvakrat dnevno.
Vir: Solar & Heliospheric Observatory (SOHO).

Časovni razvoj koronarnega izbruha
Ta posnetek je nastal s kombiniranjem večih zaporednih posnetkov, da se lahko vidi razvoj koronarnega izbruha snovi. Izbruhana snov ima simetrično obliko. Ko ta snov doseže Zemljo, se dogajajo čudne stvari s sateliti, ki posredujejo večje število napak kot običajno.
Vir: Solar & Heliospheric Observatory (SOHO).

Prominenca
Bela področja na sliki so bolj vroča in so povezana z večjo aktivnostjo sončeve površine. Na sliki je ena večja prominenca in nekaj majhnih.
Vir: Solar & Heliospheric Observatory (SOHO).

2 leti narazen
Ta posnetka Sonca pri 171A sta bila posneta v razmaku 2 let. Največja razlika je v aktivnosti površja. Povečanje aktivnosti sledi 11letnemu ciklu. Prej je bila posneta leva slika.
Vir: Solar & Heliospheric Observatory (SOHO).

Sonce v rentgenski valovni dolžini
Sonce, kot ga je posnel japonski satelit Yohkoh (Sončni žarek po japonsko). Najmočnejša magnetna polja so ekolil ekvatorja, kjer so vidne tudi številnejše točke aktivnosti. Na polih te aktivnosti ni, kar potrjuje domneve, da je tam magnetno polje manjše jakosti.
Vir: Yohkoh, NASA

Mozaik popolnega sončevega mrka
Popolni sončev mrk se zgodui, ko se nahajamo v senci Lune, ki je takrat med Zemljo in Soncem. Vsak od posnetkov je bil narejen z razmakom 2 minut.
Vir: Fred Espenak

Diamantni prstan
Eden najlepših pojavov med opazovanjem sončevega mrka je diamantni prstan, ki se pojavi v trenutku, ko Luna popolnoma zakrije Sonce. Vidimo pa ga lahko le vna mestih popolnega sončevega mrka. Svetloba na robovih Lune sije med njenimi gorami. POjav diamantnega prstana lahko opazujemo le nekaj sekund.
Vir: Fred Espenak

Mrk opazovan iz velike višine
Iz višine 10.000m izgleda mrk čisto drugače. Srednji temen pas kaže senco mrka. Kdorkoli se bo našel v tej senci, bo lahko opazoval mrk.
Vir: Fred Espenak

Sončev mrk v korakih
MOntaža zaporedja posnetkov sončevega mrka prikazuje potek dogodka. Posnetki so nastali med mrkom leta 1994 v Boliviji.
Vir: Fred Espenak

Mrk 1990 ob višku
MOntaža prikazuje podrobnosti sončeve atmosfere kakor tudi njegovega površja. Vidna je tudi oblika magnetnega polja.
Vir: Fred Espenak

Sončeva atmosfera
Vir: Fred Espenak