So razpenjajoèe se lupine plinov, ki obdajajo zvezdo v pozni dobi njenega razvoja. Ime izvira od poimenovanja, ki ga je uporabljal William Herschell, ker je verjel, da skozi teleskop vidi ostanke planetnih tirnic oz. planetarni disk. Med planeti in planetarnimi meglicami ne obstaja nobena povezava.

Planetarne meglice se oblikujejo med obdobje izgubljanja mase z zvezde. Pri tem rdeèa velikanka preide v fazo bele pritlikavke. Tipièno plainske ostanke zvezde sestavlja nekaj desetin celotne mase zvezde in se giblje stran od zvezde s hitrostjo okoli 20 km/s. Njena ¾ivljenjska doba je najverjetneje nekje okoli 35.000 let, saj se plinski oblak po tem èasu tako raztegne, da postane preveè prosojen, da bi ga lahko opazovali. Analize spektrov so pokazale, da so to plini, ki ¹e vedno sevajo svetlobo. Centralne zvezde so na koncu samo izgoreta zvezdna jedra v katerih potekajo procesi pretvorbe zvezde v belo pritlikavko.

Planetarne meglice pogosto privzamejo zelo zapletene oblike, ki so posledice sprememb zvezdnega vetra in razliène jakosti odpihovanja snovi s povr¹ine zvezde. Nekatere oblike pa so nastale celo zaradi tega, ker so zvezde povezane v tesne pare.

NGC 2346 je planetarna meglica na oddaljenosti pribli¾no 2000 svetlobnih let. Predstavlja zadnjo fazo ¾ivljenja binarnega sistema zvezd. Sistem vsebuje par zvezd, ki se zavrti vsakih 16 dni. Astronomi verjamejo, da je ena od zvezd le vroèe jedro (ostanek zvezde), ki je oddalo vso svojo zunanjo maso. Ko se je zvezda med staranjem napihovala je kmalu dosegla meje svoje "sestre". Njuno medsebojno delovanje je povzroèilo odmetovanje snovi. V zaèetku je bil prstan okrogel, vendar ga je zvezdni veter preoblikoval.
Vir: STScI-PR97-07, Massimo Stiavelli & Inge Heyer (STScI), NASA

Meglica Eskima je bila poimenovana po njenem izgledu, kot jo vidimo z Zemlje. Spominja namreè na obraz eskima. Ta slika, ki jo je posnel HST pa je re¹ila mnoga vpra¹anja o izgledu. Ugotovili so, da je to planetarna meglica, ki se je prièela razvijati pred pribli¾no 10.00' leti. Meglico sestavljajo razlièni plini, kar je vidno iz barv fotografije: du¹ik (rdeè), vodik(zelena), kisik (modra) in helij (vijolièna).
Vir: STScI-PRC00-07, NASA, ESA, Andrew Fruchter in ERO team (STScI)

Ju¾na meglica Prstan je ¹e en primer planetarne meglice. Le¾i okoli 2000 svetlobnih let daleè, njen premer pa meri pol svetlobnega leta. Plini v meglici se ¹irijo s hitrostjo 18 km/s. V sredi¹èu sta vidni dve zvezdi. Za nastanek meglice je kriva manj¹a od obeh zvezd, ki je sedaj po velikosti primerljiva s Soncem. Intenzivno sevanje v ultravijoliènem delu spektra iz sredi¹èa povzroèa, da se okoli¹ki plini svetijo. Svetlej¹a zvezda je mnogo mlja¹a od manj¹e in navidezno izgleda, kot da ne bi bila povezana z meglico. MOdra barva predstavlja njabolj vroè plin, rdeèa pa najhladnej¹ega.
Credit: STScI-PRC98-39, Hubble Heritage Team (STScI/AURA/NASA)

M97 je kompleksna planetarna meglica, ki je podobna obrazu sove. Za opazovanje je zelo zahtevna, saj je njena sveloba zelo ¹ibka in jo je te¾ko najti. Astronomi verjamejo, da je njena oblika torus. Meglica ima maso okoli 0,7 sonèeve mase.
Vir: AURA/NOAO/NSF

Hubblova fotografija planetarne meglice, ki ima obliko kri¾a. Snov je bila iz zvezde izvr¾ena na tak¹en naèin, da lahko iz na¹e smeri vidimo naravnost zvezdo v srcu meglice. Snov se je razporedila v dve, pravokotni, smeri. Verjetno zaradi dvojnega sistema v sredi¹èu meglice.
Vir: Howard Bond (STScI), NASA

Snov je zelo prozorna, vendar izgleda, da vidimo vsaj dve plasti plinov. Èeprav je snov redka pa je v njej dosti snovi. Sredi¹èna zvezda izgleda zelo svetla, èe jo primerjamo z zvezdami v ostalih planetarnih meglicah. Tako je najverjetneje zaradi majhne starosti meglice.
Vir: Howard Bond (STScI), NASA

Meglica metulja je zelo dober posnetek, saj njena loèljivost presega 0,6 loène sokunde. Je bipolarna meglica v kateri je zvezda skrita za obroèem temne snovi. Izvor diska ni pojasnjen.
LAst:(c) European Southern Observatory
Vir: VLT UT1 First Light Photo No 4

NGC 6369 je zelo podbna meglici Prstana. Zunanji rob meglice izgleda gostej¹i kot notranji deli meglice. ZAradi filamentov in vlaknastih struktur je mo¾no, da zvezda povzroèa moène zvezdne vetrove.
Vir: Howard Bond (STScI), NASA

Sredi¹èna zvezda le¾i v zelenem obmoèju fotografije. Ni jasno kako je taka struktura nmeglice sploh nastala. Verjetno pa je, da je posledica kombinacije vplivov zvezdnih vetrov, dvojnega sistema in gravitacije.
Vir: Bruce Balick, University of Washington; Vincent Icke, Leiden University (The Netherlands); Garrelt Mellema, Stockholm University; NASA

NGC 6543 le¾i 3,000 svetlobnih let daleè in je stara predvidoma 1000 let. Njena zapletena dinamika oblike je verjetno povzroèila, da je med najveèkrat opazovanimi objekti neba. Znotraj meglice so najverjetne koncentriène lupine plinov, brizge plinov velikih hitrosti in zgo¹èine plinov. Zelo verjetno je, da je v sredi¹èu par dvhe zvezd, ki povzroèa razliène procese zaradi katerih se pojavljajo taki vzorci v snovi. Fotografija je sestavljena iz razliènih posnetkov pri razliènih valovnih dol¾inah: rdeèe odgovarjajo vodoku, modre kisiku in zelene du¹iku.
Vir: STScI-PRC95-01, J.P. Harrington & K.J. Borkowski (University of Maryland), NASA

M57 je bila ena prvih opazovanih planetarnih meglic. Nahaj se v ozvezdju LIre in na noènem nebu v poletnih mesecih dose¾e velike opazovalne vi¹ine na nebu. Prstan je v resnici podoben ameri¹kemu krofu(z luknjo v sredini), ki ga gledamo skozi luknjo.
Vir: STScI-PR99-01, Hubble Heritage Team (STScI/AURA/NASA)

NGC 6751 je posebna in zelo zapletena planetarna meglica. Modra obmoèja zaznamujejo najbolj vroèe dele meglice. Temperatura sredi¹ène zvezde je ocenjena na okoli 140.000K. Oran¾ni in rdeèi deli fotografije prikazujejo mesta hladnej¹ega plina. Oddaljena je okoli 6500 svetlobnih let in meri v premer 0,8 svetlobnega leta
Vir: STScI-PRC00-12, Hubble Heritage Team (STScI/AURA/NASA)

M27 je bila prva odkrita planetarna meglica. Njena izstopajoèa oblika je opazna zato, ker jo gledamo iz njene ekvatorialne ravnine. Notranja struktura je zapletena in je sestavljena iz najmanj dveh lupin. Plin predstavlja odvr¾en zunanji plin sredi¹ène zvezde. Po izraèunih se je meglica oblikovala pred 10000 leti. Sredi¹èna zvezda ima svetlost 15 magnitude.
Vir: ESO PR Photo 38a/98

Satrunova meglica je ¹e ena posebna planetarna meglica zaradi svoje posebne oblike, ki spominja na izgled planeta Saturna kot ga vidimo z Zemlje. Ni najbolj jasno kaj je povzroèilo tak¹en izgled, vendar predvidevajo, da obstaja nekak¹en ekvatorialni disk plina. Meglica je okoli 3500 svetlobnih let daleè.
Vir: Bruce Balick, University of Washington; Jason Alexander, University of Washington; Arsen Hajian, U.S. Navel Observatory; Yervant Terzian, Cornell University; Mario Perinotto, University of Florence (Italy); Patrizio Patriarchi, Arceti Observatory (Italy); NASA

NGC 7027 je od nas oddaljena okoli 3000 svetlobnih let v smeri ozvezdja Cygnus (Labod). Posnetek je sestavljen iz posnetkov v vidni svetlobi in infrardeèi svetlobi.
Vir: Howard Bond (STScI), NASA

Meglica Helix je priljubljena tarèa astronomov. Je najbli¾ja planetarna meglica s svojo oddaljenostjo le 400 svetlobnih let. Kar pomeni, da je le 100krat bolj oddaljena kot najbli¾je zvezde. Je tudi navidezno najveèja planetarna meglica s svojimi 0,25 loènimi stopinjami. Sredi¹èa zvezda ima magnitudo 13, njena povr¹ina pa je na temperaturi 50.000K. Barve so povezane s plinsko sestavo meglice. Sredi¹èni modri del je povezan z ioniziranim kisikom, zunanji, rdeèi deli slike pa z ioniziranim du¹ikom in vodikom.
Vir: David Hanon

Hubble 5 je bipolar planetarna meglica, ki jo ustvarja moèan veter delcev, ki jih odpihuje sredi¹èna zvezda. Ko delci trkajo ob delce zunanje snovi sistema, svetijo. Meglica vsebuje v sredi¹èu zvezdo, ki je zelo podobna na¹emu Soncu in je v fazi prehoda v fazo bele pritlikavke.
Vir: Bruce Balick, University of Washington; Vincent Icke, Leiden University (The Netherlands); Garrelt Mellema, Stockholm University; NASA

M2-9 je na oddaljenosti 2000 svetlobnih let primerek dramatiène bipolarne meglice. Snov, ki z zvezde potuje z velikimi hitrostmi gravitacija odpihuje v dvoje simetriènih valjev. V sredi¹èu sta zvezdi, ki sta na oddaljenosti 10krat veèji, kot je polmer Plutonovega tira.
Vir: Bruce Balick, University of Washington; Vincent Icke, Leiden University (The Netherlands); Garrelt Mellema, Stockholm University; NASA

Meglica Urnega stekla (Hourglass Nebula) je mlada planetarna meglica na oddaljenosti 8000 svetlobnih let. Posnetek je sestalvjen iz treh valovnihdol¾in, da prikazuje plinsko sestavo meglice. Natanèen naèin oblikovanja ni znan.
Vir: STScI-PRC96-07, R. Sahai & J. Trauger (JPL), the WFPC2 Science Team, NASA