Neptun je osmi planet od Sonca in četrti največji (po premeru). Neptun je manjši po premeru kot Uran, vendar pa je od njega masivnejši.
ZGODOVINA OPAZOVANJA NEPTUNA
Po odkritju Urana so opazili, da se Uran ne giblje v skladu z Newtonovimi zakoni.
Zato so predvidevali, da mora še en bolj oddaljen planet motiti Uranovo orbito.
V letih 1845 in 1846 sta Anglež John Couch ADAMS in Francoz Urbain Jean Joseph
LEVERRIER neodvedoč drug za drugega in neodvisno drug od drugega izračunala,
kje naj bi ležal osmi planet in s tem razložila nepravilnosti v Uranovi orbiti.
23. Sept. 1864 sta v Berlinu Gottfried GALLE in Heinrich Louis d'ARREST našla
nov planet, blizu pozicije, ki jima je sporočil Leverrier.
Zaradi imena novega planeta se je vnela mednarodna kontroverza, ki so
jo razrešili tako, da so poimenovali Neptun (po mitološem bogu morja), zasluge
za odkritje pa so pripisali obema Adamsu in Leverrieru. Neptun je obiskalo samo
eno vesoljsko plovilo, Voyager 2 in to 25. avgusta 1989.
NEPTUNOVA POT OKOLI SONCA
Neptun je povprečno oddaljen od Sonca 4.499.000.000 km (30 AE). Maksimalna
oddaljenost od Sonca je 4.537.000.000 km (afelij), minimalna oddaljenost pa
je 4.460.000.000 km (perihelij).
Ekscentričnost ali sploščenost tira znaša 0,009. Naklon Neptunovega tira znaša
1 stopinjo 45 sekund in 10 sekund. Obhodna doba (revolucijski čas) znaša 60.190
dni (184,8 let). Srednja hitrost gibanja planeta po tiru znaša 5,43 km/s.
| Vrtilni čas (ekvatorialni) | 16 h 7m |
| Obratna vrednost mase (Sonce =1) | 19.300 |
| Gostota (voda=1) | 1,77 |
| Masa (Zemlja=1) | 17,2 |
| Prostornina (Zemlja=1) | 57 |
| Ubežna hitrost | 23,9 km/s |
| Površinska težnost (Zemlja=1) | 1,2 |
| Povprečna površinska temperatura | -220 °C |
| Sploščenost | 0,02 |
| Albedo | 0,35 |
| Najsvetlejša magnituda | +7,7 |
| Premer (ekvatorialni) | 50.538 km |
| Siderska perioda | 60 190,3 dneva |
| Povprečna tirna hitrost | |
| Naklon tira | 1° 45´ 19,8" |
| Sploščenost tira | 0,009 |
| Navidezni premer |
največji 2,2" najmanjši 2,0" |
PODATKI O PLANETU
Kot Jupiter in Saturn ima tudi Neptun svoj notranji izvor toplotne energije - Neptun oddaja dvakrat več toplote kot jo prejema od Sonca.
Neptun ima premer 50.538 km na ekvatorju (49.299 km čez pola). Sploščenost planeta znaša 0,02. Neptunova masa znaša 1,0×1026 kg to je 17,2 zemeljskih mas. To pomeni da je planet malo manjši in težji od Urana. Neptun im povprečno gostoto 1.77 g/cm3, Uran pa 1.21 g/cm3.
Neptunov dan traja 17 ur in 52 minut (atmosferske strukture), kar pa ne velja
za magnetno os za katero velja da traja dan 16 ur in 3 minute. Temperatura na
površju se giblje okoli -220°C. Ubežna hitrost znaša 23,9 km/s.
Neptun je vir radijskih valov, kar je bilo mogoče pričakovati, a izkazalo
se je, da je vse močno presenetilo magnetno polje. Magnetna os z osjo vrtenja
oklepa kot 47°, tako da je glede tega Neptun mnogo bolj podoben Uranu kot Jupitru
in Saturnu. Magnetna os tudi ne gre skozi sredino krogle, temveč je od središča
oddaljena 10 000 km. Samo magnetno polje je šibkejše kot pri drugih velikanih.
Potrjene so aurore, ki so seveda najsvetlejše blizu magnetnih tečajev.
Neptunova atmosfera se sestoji iz 85% vodika , ostali elementi pa so še helij,
metan in drugi plini. 50 km nad gostim oblačnim slojem se nahajajo t.i. Metanski
cirusi, koprenasti oblaki metanskih kristalov. Sonda Voyager 2, ki je letela
mimo Neptuna avgusta leta 1989 je poslala slike velike temne pege, ki se je
glede na okoliške oblake premikala s hitrostjo 30 m/s.
Voyager 2 je prav tako opazil manjšo temno pego na južni polobli in majhen nepravilen
bel
oblak, ki je obkrožil Neptun vsakih 16 ur in je imenovan kot "Skuter". Lahko
je oblak, ki je prišel iz notranjosti atmosfere, toda njegova prava narava ostaja
skrivnost. Hubblov vesoljski teleskop (od leta 1996 naprej) pa je na veliko
presenečenje vseh posnel slike, na katerih ni bilo niti sledu o veliki temni
pegi. Zaznal pa je več manjših peg po vsem planetu, kar priča o veliki atmosferski
aktivnosti planeta.
Neptun je zelo vetroven planet. Meritve, ki jih je opravljala sonda Voyeger 2, so pokazale da na ekvatorju pihajo vetrovi proti zahodu do 450 m/s, južneje se veter umiri in pod širino 50° preide v vzhodno smer, njegova hitrost dosega do 300 m/s, a se blizu južnega tečaja še enkrat umiri. Najbolj mrzla območja so v zmernih širinah, medtem ko sta pola in ekvatorijalni predeli nekoliko manj mrzli. V glavnem naj bi površje predstavljalo več vrst ledu, med katerimi naj bi bil tudi vodni led. Plast ledu naj bi bila zelo debela, ter naj bi nato počasi prešla v jedro.
Jedro naj bi bilo podobno Uranovemu, v glavnem sestavljeno
iz silikatov.
Voyager je potrdil, da ima Neptun sistem obročev, čeprav je manj očiten kot
pri drugih velikanih. Neptun ima pet obročev, poleg njih pa še obstaja tako
imenovana ravnina, razpršeni pas snovi iz zelo majhnih delcev. Najizrazitejši
je grudasti obroč Adams s treni svetlejšimi loki, ki so morda posledica gravitacijske
sile Galatee.
OPAZOVANJE Z ZEMLJE
Neptun z Zemlje ni viden s prostim očesom. Edino plovilo, ki ga je obiskalo je bil Voyager 2 (najbližje 25. avgusta 1989). Navidezni premer znaša od 2,0 do 2,2, sekunde. Najsvetlejša magnituda znaša +7,7. Opazen je močnejšim daljnogledom (npr. 7×50), disk pa je viden s teleskopom s povečavo vsaj 200×. S teleskopom s povečavo vsaj 800× je Neptun viden tako velik kot Luna s prostim očesom, vendar so strukture na Neptunu precej bolj neizrazite. Neptun se Zemlji najbolj približa na 4.330.000.000 km, najbolj pa se oddalji na razdaljo 4.680.000.000 km.
NEPTUNOVI SATELITI
Neptun ima 8 znanih lun: 7 majhnih in eno veliko Triton
TRITON
Triton je Neptunov satelit, ki ga je leta 1848 odkril Lassell, le nekaj tednov
po odkritju Neptuna. Triton je po merilih za satelite velik, vendar je zanimiv
zaradi tega, ker se giblje vzratno, to pomeni, da se giblje v nasprotno smer
v katero se vrti planet.
Triton je po velikosti manjši od Lune, njegova gostota pa znaša več, kot je
dvojna gostota vode. Iz tega izhaja, da je sestavljen iz večje količine kamnin,
kot ledu. Površinska temperatura je okoli -236°C; kar pomeni, da je med najhladnejšimi
telesi v Sončevem sistemu.
Triton ima redko atmosfero, ki jo v glavnem sestavlja dušik z znatno količino
metana. Nad površjem, do višine 6 km, se dvigajo meglice. Verjetno je, da je
sestavljena iz majhnih delcev metanskega in dušikovega ledu. Na površju pihajo
vetrovi s hitrostjo okoli 5 km/s.
Površina Tritona je razgibana. Večinoma je sestavljena iz vodnega ledu, ki ga
pokriva led iz zamrznjenega dušika in metana. Površina je ravna; na njej se
ne pojavljajo izredno visoke vzpetine. Na površini ni videti veliko kraterjev,
zato pa je vidnih več strug, katere so nastale ob pretakanju tekočega amoniaka
in vode. Zanimivost na Tritonu je južna polarna kapa, ki je rožnate barve. Vzrok
za to zanimivo barvo je verjetno dušikov sneg in led.
Površje Tritona delimao na: Uhlanga Regio (polarno), Monad Regio (vzhodno ekvatorialno)
in Bubembe Regio (zahodno ekvatorialno). V polarnem območju je območje, v katerem
so aktivni dušikovi gjzjiri. Verjetno je 20 do 30 metrrov pod površino plast
tekočega dušika. Če se zgodi, da se tekočina dvigne do površja, se ob zmanjšanem
tlaku dušik eksplozivno razširi, da se razprši v led in plin, s hitrostjo do
150 m/s. Vzhodno ekvatorialno območje je deloma gladko in deloma gričevnato.
Za ta teren so značilne razpoke in udarne votline s premerom do 30 km.
| odkril | Lassell |
| leto odkritja | 1846 |
| masa(kg) | 2.14*10^22 |
| masa(Zemlja=1) | 0,0035810 |
| polmer na ekvatorju | 1 350 |
| polmer na ekvatorju(Zemlja=1) | 2.1167*10-1 |
| gostota(g/cm3) | 2.07 |
| oddaljenost od planeta(km) | 354 800 |
| rotacijska perioda(dni) | -5.87685 |
| orbitalni čas(dni) | -5.87685 |
| hitrost na orbiti(km/s) | -4.39 |
| ubežna hitrost(km/s) | 1.45 |
| albedo | 0.7 |
| magnituda | 13.47 |
| površinska temperetura | -235°C |
NEREIDA
Nereido je leta 1949 odkril Kuiper. V nasprotju s Tritonom,
ki se giblje v nasprotno smer, kot planet, se Nereid giblje v smeri vrtenja
Neptuna. Zanimivost Nereidine orbite je njena sploščenost, ki je bolj podobna
sploščenosti kometa, kot pa satelita. Oddaljenost od planeta se spreminja za
več kot 8 milijonov kilometrov in obhodni čas je le za en teden krajši od zemeljskega
leta, tako da vrtenje okrog osi očitno ni sinhrono. 
| odkril | Kuiper |
| leto odkritja | 1949 |
| polmer na ekvatorju | 170 |
| polmer na ekvatorju(Zemlja=1) | 2.6654*10-2 |
| gostota(g/cm3) | |
| srednja oddaljenost od planeta(km) | 5,513,400 |
| min. in max. oddaljenost od planeta(km) | 1.345.500-9.688.500 |
| orbitalni čas(dni) | 360.1362 |
| hitrost na orbiti(km/s) | 1.12 |
| albedo | 0.14 |
| magnituda | 18.7 |