Meteorji so trdni delci malih dimenzij. Nekateri od njih niso večji od zrna peska. Ko ta zrnca predirajo atmosfero, se segrevajo zaradi trenja in za sabo svetlo sled. če je meteor večji, za sabo pušča daljšo in svetlejšo sled.
Meteorska materija se koncentrira v obliki potokov ali rojev. Vsaki od teh rojev ima določeno orbito okoli Sonca. V trenutku ko se orbita roja prekriža z Zemljino, pravimo da ima roj maksimum aktivnosti. Tedaj lahko v enem trenutku opazimo tudi do nekaj sto meteorjev. Meteori se v prostoru premikajo paralelno in zato se nam z Zemlje zdi, kot da vsi prihajajo iz ene točke. To točko imenujemo radiant meteorskega roja. če gre Zemlja skozi skozi središčno cono nekega roja, tedaj se pojavljajo plohe meteorjev in prizor izgleda kot kakšen ognjemet. Dokazano je, da so nekateri roji nastali z razpadom kometov.
Nekateri meteori imajo večje mase in pri prehodu skozi atmosfero postanejo zelo sijajni. Tedaj jih lahko opazovalci opazujejo tudi podnevi, kako se z veliko hitrostjo preko neba premikajo kot ognjene krogle. Takšne meteore imenujemo bolidi. Bolidi se lahko prebijejo do same površine Zemlje. Košček materije, katera pade na površino imenujemo meteorit. Niz stoletij ljudje zbirajo te kose, kateri izgledajo kot skale. Nekateri imajo podobno sestavo kot skale in jih imenujemo skalni ali kamniti meteoriti. Drugi so sestavljeni iz železa in niklja in se zato imenujejo železni. V tretjo skupino štejemo tiste, ki imajo lastnosti enih in drugih. Zato se imenujejo kamnito-železni meteoriti.
Meteoriti izjemno velikih dimenzij, ki padejo enkrat na deset ali sto tisoč let, lahko na mestu udarca naredijo velike kraterje. Tako obstoja krater z imenom Hudičeva podkev v Arizoni, katerega polmer znaša okoli 1200 metrov. Najtežji dosedaj najdeni meteorit je Hoba v Južni Afriki. Meteorit ima maso okoli 50 ton.

Meteoriti so delci sončnega sistema, ki so padli na Zemljo. Večina jih izvira iz asteroidnega pasu. Manj¹i dele¾ pa jih je, dokazano, tudi z Lune in z Marsa.

Eden izmed meteoritov je na povr¹ini imel ostanke bakterij, kar je pričevalo o nekdanjem ¾ivljenju na Marsu.

Vrste meteoritov

®elezni	večina sestave sta ¾elezo in nikelj
Kameno-¾elezni	mešanica železa in kamna
Chondrite	največje število meteoritov je takšne sestave. sestava je podobna plašču planetov podobnih Zemlji
Carbonaceous Chondrite	kamnito in brez hlapljivih snovi
Achondrite	zgradba podobna bazaltu

 

"Padel" pomeni, da je imel meteorit opazovalca med padcem in, da njegova najdba ni naključna. "Najden" pa je tisti, ki ga ni nihče opazil - najden je bil naključno. Popis znanih = najdenih meteoritov je prinesel podatke, da jih je v letih 1740-1990 bilo najdenih 4660 in skupaj tehtajo 494625 kg (brez meteoritov z Antarktike).

V bližnji preteklosti je na Zemljo padel meteorit v Sibiriji v kraju menovanem Tunguska. Meteorit je imel premer okoli 60m in je bil verjetno sestavljen iz večih, rahlo vezanih delov. Ko se je dovolj segrel je približno 200m nad tlemi dobesedno eksplodiral, kar je imelo za posledico podrtje vseh dreves v krogu z radijem 50km. Drevesa v bližini eksplozije so bila popolnoma uničena (ostale so le trske). Eksplozijo pa so slišali celo v Londonu (skoraj polovica poti okoli Zemlje).

Verjetno je okoli 1000 asteroidov, ki prečkajo Zemeljsko ekliptiko. Na Zemljo pa pade takšen meteorit vsakih nekaj milijonov let. Večjih je še manj in so še bolj redki, vendar ima lahko bližnje srečanje z njim katastrofalne posledice. Pred 65 milijoni let je verjetno meteorit velikosti Hefajstosa (asteroid) bil odgovoren za izumrtje dinozavrov. Za sabo je pustil krater premera 180km v obliki Mehiškega zaliva.

  Tabela prikazuje predvidene posledice trčenja meteorja določene velikosti:

Meteorit na katerem so našli ostanke bakterij (verjetno z Marsa).