V Sončevem sistemu je njihovo obnašanje najtežje napovedati. Tako ali drugače so kometi podobni prikaznim. Njihov edini trdni del je jedro, ki je največkrat sestavljeno iz ledu in kamna. Ko se komet začne približevati Soncu zaradi segrevanja njegovega površja pričnejo z njega izparevati plini in pare, ki oblikujejo rep, ki je lahko skoraj neviden ali pa je lahko tako močan, da je viden celo podnevi. Rep kometa je vedno obrnjen stran od Sonca, ker pare s kometa sončev veter dobresedno odriva v nasprotno stran, kot potuje komet. Kometi, ki imajo več repov pa tudi niso redkost. Repi so lahko dveh vrst: plinasti ali ionski rep nastane zaradi izparevanja par in plinov, prašni rep pa nastane zaradi tlaka sončevega vetra. V splošnem je ionski rep raven, prašni pa zakrivljen.

Kometi vedno za sabo puščajo prašno sled v katero lahko zaide tudi Zemlja. Posledica tega je roj utrinkov oz. meteoritov. Drugače temu rečemo tudi meteorski dež.

Kometi običajno nosijo imena po svojih odkriteljih, kot je to primer kometov Shomaker-Levy, Biela, Brorsen, Westphal,... Lahko pa tudi po matematikih, ki so izračunali njihove tire kot je to primer pri Halleyevem kometu. Predpona P/ pri kometu pomeni, da je periodičen, da se vrača. Čeprav je velikokrat težava v tem, da se ne vrne velikokrat, saj so kometi telesa, ki imajo relativno majhno starost. Velikokrat se zgodi tudi, da ga zaradi njegove majhne mase gravitacija kakega od planetov preusmeri kam drugam. To se je zgodilo kometu Lexell iz leta 1770, ki je bil zelo svetel, vendr pa ga je nekaj let pozneje Jupiter s svojo gravitacijo tako privlekel k sebi in preusmeril drugam, da danes sploh ne vemo kje je.

Komet Giacobini-Zinner (21P)
Komet Giacobini-Zinner, imenovan 21P, ima orbitalno periodo nekoliko večjo kot 6,5 leta kar pomeni, da je pogost obiskovalec sončeve bližine. Najsvetlejši je bil leta 1946, ko je bil od Zemlje oddaljen le 0,26 ae. Zadnjič pa smo ga lahko opazovali leta 1998, ko je šel mimo Sonca na razdalji 1.034 ae. Komet povzroča meteorski dež, Drakonide, ki je imel leta 1998 višek 100 utrinkov na uro.
Vir: N.A.Sharp/AURA/NOAO/NSF

Komet Ikeya-Seki (C/1965 S1)
Komet Ikeya-Seki, imenovan C/1965 S1, sta neodvisno odkrila dva astronoma: Kaoru Ikeya in Tsutomu Seki v razmaku 15 minut 18. septembra 1965. Komet je postal izjemno svetel, saj ga je bilo možno videti tudi podnevi in to z magnitudo -10 do -11. V periheliju je komet razpadel na 3 dele. Rep kometa pa se je raztezal 25° po nebu. Obhodni čas tega kometa so izračunali kot 880 let in mnogi verjamejo, da je to veliki komet iz leta 1106.
Vir: Roger Lynds/AURA/NOAO/NSF

Halleyev komet (1P) - 1910
Halleyev komet je najbolj znan komet v zgodovini. Velikokrat so ga opisovali zaradi njegove 76 letne periode. Ime je dobil po Edmundu Halleyu, ki je ugotovil, da so bili kometi v letih 1531, 1607 in 1682 en in isti komet. Uspešno je napovedal njegovo vrnitev za leto 1758. Leta 1910 je od Zemlje bil oddaljen le 0,2 ae in je bil impresiven za ogled,saj se je njegov rep raztezal 100° po nebu, njegova magnituda pa je dosegla 0.
Vir: Lowell Observatory/AURA/NOAO/NSF

SL-9 se razlomi na veè delov
Hubble Space Telescope (HST) slika kometa P/Shoemaker-Levy 9 posneta 17.5.1994, samo nekaj mesecev preden je komet padel na Jupiter. Deli kometa (21) so se raztezali na razdalji 1,1 milijona km - v grobem na 3kratni razdalji med Zemljo in Luno.
Na drugi sliki je viden tir po katerem se SL bliža Jupitru.
Na tretji sliki so vidne točke padcev delov kometa na Jupiter. Najmanjša "packa" je velika 200km.
Vir: H.A. Weaver, T. E. Smith (Space Telescope Science Institute), and NASA

Pogled na točke padca kometa SL v ultravijolični svetlobi
Ta posnetek HST (Hubble Space Telescope) kaže Jupiter pri valovni dolžini 255nm po večih padcih delov kometa Shoemaker-Levy 9. Točke padcev so zelo temne v UV svetlobi, ker so ob padcu v višino poslali velike količine prahu, ki vpija sončno svetlobo.
Credit: Hubble Space Telescope Comet Team and NASA

Komet West (C/1975 V1)
Komet West, imenovan C/1975 V1, so odkrili novembra 1975. V začetku marca leta 1976 je bil od Zemlje na oddaljenosti 0,8ae in je dosegel svetlost -1 magnitude, kar pomeni, da je bil najsvetlejši komet vse od kometa Ikeya-Seki leta 1965. Širok rep je bil viden v kotno dolžino 30-35° čez nebo. Njegova perioda znaša približno 250000 let.
Credit: John Laborde

Komet Hale-Bopp (C/1995 O1)
Komet Hale-Bopp je bil spektakel našega neba leta 1997. Odkrit je bil leta 1995, ko pa je prispel dovolj blizu smo ga lahko opazovali na nebu tudi podnevi skoraj mesec dni. Imel je dva repa, belega je sestavljal prah, modrega pa ioniziran plin. Njegova največja svetlost je dosegla -0,5 magnitude. Njegova perioda pa je 2400 let.
Credit: NASA/JPL