Asteroidi ali mali planeti so množièna èvrsta telesa, ki se nahajajo v glavnem med orbitama Marsa in Jupitra. Prvi asteroid Ceres, je odkril italijanski astronom Piazzi leta 1801. Ceres je tudi najveèji asteroid, katerega premer znaša okoli 1000 km. Še nekaj asteroidov ima velike dimenzije, veèina ostalih pa je manjših in imajo premere le po nekaj kilometrov. Do sedaj je v katalogih oznaèeno okoli 2000 asteroidov vendar se smatra da jih je dosti veè. Opazovanja teh teles so privedla do zakljuèka, da imajo nepravilno obliko. Izjema je le nekaj veèjih, katera oblika je približno žogasta. Pri mnogih asteroidih so bile opažene spremembe svetlobe v kratkih èasovnih razmakih. Ker njihova svetloba izvira od sonca, je to edina razlaga za to da nimajo sferiène oblike, ter nam v nekih momentih kažejo ožjo in v nekih širšo stran. Vsi asteroidi se ne gibljejo strogo v glavnem pasu med Marsom in Jupitrom. Leta 1898 so odkrili asteroid št. 433, Eros, ki na svoji poti pride bliže Soncu kot Mars in se obèasno približa Zemlji na manj kot 24 miljonov kilometrov. Èeprav je majhen, je še zelo velik v primeri z drugimi asteroidi, ki se približajo Zemlji. Tako je Hermes, bolj tipièen predstavnik, velik komaj 1 kilometer. Leta 1937 se je Hermes približal Zemlji na razdaljo borih 780 000 km, kar je dvakratna razdalja med Zemljo in Luno. Asteroid Ikar se Soncu celo bolj približa kot Merkur. Med vsemi telesi v Sonèevem sistemu doživlja Ikar verjetno najveèje temperaturne spremembe. Drug zanimiv primer je asterooid št. 944, Hidalgo, ki se giblje po tako ekscentrièni poti, da pride skoraj do Saturnove orbite. Skupina asteroidov imenovana Trojanci, se giblje okoli Sonca celo po isti poti kot Jupiter. Del Trojancev je približno šestino poti pred Jupitrom in del približno toliko za Jupitrom, tako da do trèenja ne more priti. Astronomi predvidevajo, da so asteroidi ostanki nekega veèjega telesa, katero je v preteklosti zaradi neznanih vzrokov razpadlo. Obstajaja tudi teorija, da so to ostanki materije preostali iz èasa rojevanja sonènega sistema.

	Polmer	Numerična izsrednost	Naklon tira	Masa (kg)
Ceres	350	0,079	10,6	6×10E20
Palas	230	0,235	38,8	2×10E20
Juno	110	0,256	13,0	2×10E19
Vesta	190	0,088	7,1	1×10E20

Severna polobla Erosa
Mozaik posnetkov severne hemisfere asteroida Eros, ki jih je posnela sonda NEAR.Slika je nastala z nalaganjem posamezne slike na model površja. POsnetki so nastali iz razdalje 200 km
Vir: John Hopkins University in NASA

Doline na Erosu
Ta posnetek v visoki ločljivosti kaže nenavadno dolino na površini Erosa. Razteza se, v grobem, po tretjini Erosove širine. Nobene podobne tvorbe niso našli na nobenem posnetku kateregakoli drugega asteroida.
Vir: John Hopkins University in NASA

Eros v barvi
Šest ločenih posnetkov, ki prikazujejo Eros z večih strani. Posnetki so bili narejeni iz razdalje 1800km. Barve so približno take, kot jih vidi človeško oko v resnici.
Vir: John Hopkins University in NASA

Erosovo polarno območje
10 km širok posnetek Erosovega polarnega območja. Večina področja je močno pokrita s kraterji. Levi del slike prikazuje manj kraterjev. To kaže na neko aktivnost, ki je preoblikovala površje potem, ko je že bilo posejano s kraterji.
Vir: John Hopkins University in NASA

Asteroida Ida in Dactyl
Barvni posnetek asteroida Ida in njenega majhnega satelita- Dactyla. Barvne razlike na sliki so posledica različnih kotov osvetlitve površine. Rahlo modra barva pa kaže še na razlikev prisotnosti oz. odsotnosti železovih rud.
Vir: NASA/JPL

Asteroid Gaspra
Ta posnetek je posnel Galileo med svojo potjo proti Jupitru. GAspra je nepravilno oblikovani asteroid v merami v grobem: 19 x 12 x 11 km . Severni tečaj je v zgornjem levem delu slike. Gaspra se zavrti vsakih 7 ur v smeri nasproti smeri urnih kazalcev. POkrita pa je z več kot 600 kraterji različnih velikosti.
Vir: NASA/JPL

Asteroid Kleopatra
Radarski posnetek Kleopatre na podlagi katerega je bil izdelan računalniški 3D model asteroida. V dolžino meri 217km, širok pa je 94km. Asteroid oblike kosti je ostanek trka, ki se je zgodil v začetku oblikovanja našega sončnega sistema. Podatke za analizo je priskrbel radijski teleskop v Arecibu.
Vir: NASA/JPL

Asteroid Mathilde
Sliko je posnela sonda NEAR na poti k Erosu. Površina Mathilde je pokrita z velikim številom kraterjev. Največji je v senvci na levi strani slike in predvidevajo, da je globok okoli 10km.
Vir: John Hopkins University in NASA