Preprosto biti / Just Being
solo exhibition/performance
as part of City of Women festival
at my home
installation and
durational
performance
11.-14.10. 2008 - ljubljana, slovenija
We are burdened with the need to control our lives, we chase opportunities anxiously afraid of missing a moment, we document our every move so the slightest event will not go forgotten. We want to process, chew over, and spit out each fact, feeling, and discovery. But why not stop for a moment and just be ?
I abandon my most intimate space, my bedroom, and open its door to the public, leaving behind memories, realized and unfulfilled ideas, processed emotions and notes. These products take my place, so I as a person can draw back and just be.
I leave no trace, absorb nothing. Another being is free to join me and be .
Once I have done this in my home, I can colonize any gallery. There I document the visitor, pasting together a new collage of memories, while a pale projection of myself slowly emerges behind my back, a projection of me who once was and once again will be .
Vsakodnevno smo obremenjeni z nadziranjem poteka lastnega življenja, lovimo priložnosti in smo na trnih, da nam trenutek ne bi ušel iz rok, dokumentiramo vsak premik, da najmanjši dogodek ne bi ostal pozabljen. Vse informacije, obcutke, spoznanja, želimo predelati, prežveciti in jih izvreci v taki ali drugacni obliki, z zapisom v kolumni, posnetim filmom, plesom ali le skozi pogovor ob jutranji kavi. Kaj ko bi se za hip ustavili in le bili?
Za teden dni se izselim iz svojega najintimnejšega prostora, to je spalnice, in ga odprem javnosti. Tam pustim vse svoje spomine, realizirane in nerealizirane ideje, predelane obcutke, dokumentarne zapise ter pomožni material za inspiracijo prav tako. Našteti produkti postanejo jaz, zato se kot clovek lahko umaknem in samo sem.
Naselim se v drugi del stanovanja, ki je izcišcen vsega razen osnovnih osebnih potreb. Konzumiram preprosto hrano in odvajam izlocke. Vsak dan si vzamem cas za sprehod v okolici. Po potrebi v medprostor postavim tablo, kjer si lahko delam zapiske. Ta služi izkljucno urejanju misli in se po koncani izkušnji pobriše. Nicesar ne pušcam za seboj, nicesar novega ne vsrkavam vase. Drugo bitje se mi lahko ob tem pridruži in je.
Ko to enkrat naredim v svojem domu, se kot parazit lahko naselim v katerikoli galeriji. Tam dokumentiram vsakega obiskovalca in gradim nov kolaž spominov, medtem ko za mojim hrbtom pocasi nastaja bleda projekcija mene, ki sem.
produkcija Mesto Žensk / City of Women
reviews:
vest.si (solo, group) by Urša B. Potokar
kolumna, Dnevnik by Tanja Lesničar Pučko
Radio Študent by Tanja P.
CoWeb by Kaja Cencelj
CoWeb by Judita Trajber