Od knjige do kozmicne resnice
Verzelova postavitev obsega vec nivojev, vec segmentov, ki se na koncu zlijejo v celoto, v enotno sporocilo.
Da, sporocilo, ki je osebna - kozmicna resnica subjekta na koncu tisocletja, na koncu izpolnitve zakljucene
civilizacijske,
historicne in miselne epohe, ki se zacne s knjigo, z zaprto metafizicno podobo, da govorimo o zapori
"cloture metaphysique"
po Derridaju, ki je v istem hipu raz-od-kritje, razprtje vseh moznih, osebnih, eksistencnih,
notranjih in vsecloveskih
kozmogonicnih resnic in definicij. Subjekt - umetnik - je te resnice, ki so v resnici ena sama,
a ta fundamentalna in odlocujoca,
izrazil na umetniski nacin in hkrati na nacin transcendentale, nad in izven
fizicne izkusnje, ki povezuje znanja in spoznanja
Vzhoda in Zahoda.
Knjiga je prenapolnjena s sporocili o zavesti, videnjih, spoznanjih cloveske eksistence skozi tisocletja;
v njej je koncnost in neskoncnost vseh oblik kolektivne in individualne eksistence, v njej je tiha smrt,
triumf in zmagoslavje smrti, ki je potrjena skozi zivljenja vseh znanih, anonimnih, fragmentarnih
in zakljucenih pisav, diskurzov in zapisov. Zato je Knjiga Deana Verzela prazna tomba, v "zivi grobnici"
podsreskega gradu, z listi brez napisanih vsebin; v njej so vsi zapisi, vse pisave, sporocila, knjige,
ki na simbolni ravni rezultirajo Knjigo knjig, v pohod, ki je prehod: preteklost, in prihod: prihodnost,
projekcija v bodoca, notranja, eksistencialna in vsecloveska, kozmoloska stanja duse-in-mesa,
spoznanje o minljivosti telesa in idej, ki jo upodobi slika konca na platnu Bruegelovega zmagoslavja smrti.
To je konkretno upodobljeno spoznanje, ki svoj pendant poisce na racionalni ravni v simbolih diagramov:
mandal, trikotnikov in krogov ter vijakov, ki ponazarjajo vecno vrnitev, "ewige Wiederkehr", vecno vracanje
Istega,
se pravi istega spoznanja o zdruzenosti in locitvi vseh dvojnosti in metafizicnih razlik, razlikovanje
med zahodnjaskimi
(moski in zenska) in vzhodnjaskimi principi Jin in Jang. Spirala DNA, zasnova ciklicnosti
zgodovine, vrtenje kozmicne sredice,
v vecni skrivnosti nasega prebivanja in kozmicnega Bitja, vse to ostaja
v nedvoumnosti umetniskega rekanja resnice
nekaj prikrito-skritega, predvsem pa za nas vse, ki smo
samo opazovalci, price trenutnega - minljivega - dozivljanja sveta,
dokoncno sporocilo Deana Verzela,
ki nas kot Smer, v podobi kompasa na koncu, opozarja, da je umetnikovo delo Igra,
ki nas ozdravlja
vseh popacenih predstav, mistifikacij, in v sebi zdruzi svoje, svojsko, eksistencno z misticno izkusnjo;
izkusnjo o nas samih in o svetu, ki ga - zdaj zivimo.
Andrej Medved
