BOTANIKA - Snezniska flora

Snežniško rastlinstvo

Pogled na Snežnik

Poleg tega, da je Snežnik najvisji vrh izven slovenskih Alp in ponuja vzpon ter obširni razgled, je tudi eden najbolj obetavnih ciljev za botanično ekskurzijo. Na njem lahko najdemo več v Sloveniji redkih ali samo na Snežnik omejenih rastlin ter floristično in ekološko zelo različne rastlinske združbe.

	Temperaturna inverzija v Smrekovi Dragi (NE od Snežnika) V dinarskem gorstvu Slovenije je temperaturna inverzija relativno pogost pojav, redkeje se pa posledice le-te kažejo tako očitno tudi na vegetaciji, posebno v času prvih slan, ki se na Snežniku pojavljajo nekje med koncem septembra in začetkom oktobra. Na vrhu vrtače je razvito subalpinsko bukovje (Polysticho lonchitis -Fagetum), v smeri proti dnu pa sledi smrečje (Lonicero caeruleae - Piceetum), ki se v subalpinsko bukovje vriva le na prisojni strani. Na dnu vrtače je razvito ruševje z Griesebachovo krčnico (Hyperico richeri subsp. griesebachii - Pinetum mugo), na osojnih legah pa Waldsteinovo vrbovje (Salicetum waldsteinianae). Vegetacijski pasovi si torej sledijo v ravno obratnem vrstnem redu, kot bi pričakovali s padajoco nad morsko višino.
	Pljučar (Lobaria pulmonaria) Lišaji so kot pokazatelji deviškosti in ohranjenosti gozdov prav prikladni organizmi. Že samo pojavljanje oziroma odsotnost določenih vrst pove dosti o stanju v okolju, saj so zelo občutljivi na kakąnekoli spremembe, pri čemer imamo v glavnem v mislih polucijo zraka. Čeprav zelo občutljiv na onesnaženost ozračja, je pljučar relativno pogosta lišajska vrsta na Snežniku, v vlažnejšem okolju in na starejąih plemenitih listavcih pa lahko tvori celo lišajske monokulture . Da primerki razvijejo tudi trosišča (rjave pike na steljki), pa morajo imeti za to idelane pogoje, kakršne najdejo na Snežniku. Bujna lišajska flora priča o neokrnjenosti področja, izredna biotska pestrost pa se ti razkrije šele v snežniških pragozdovih.
	Lepničevolistni grintavec (Scabiosa silenifolia) in planika (Leontopodium alpinum) Na Snežniku se ne moremo navduševati nad ravno veliko floristično pestrostjo, saj število rastlin, ki uspevajo na površju ocenjujemo na približno 300, pač pa nad izredno rastlinskozemljepisno in ekološko različnostjo. Tipičen primer za mešanje balkanske in alpske flore je šopek, v katerem uspevata lepničevolistni grintavec ter planika, prvi predstavnik balkanske, slednja pa predstavnica alpske flore.Na grintavcu se pase mali koprivar (Aglais urticae).
	Planinski pelin (Achillea clavennae) Med alpskimi vrstami je planinski pelin (Achillea clavennae) relativno pogost na Snežniku. Tako poleg pl. pelina najdemo tudi Traunfellnerjevo zlatico (Ranunculus traunfellneri), bohinjski (Arabis arabiformis) ter zvezdastodlakavi nizki repnjak (Arabis pumila subsp. stellulata), noriško lakoto (Galium noricum), rdečo murko (Nigritella miniata), homulični kamnokreč (Saxifraga sedoides subsp. sedoides) in številne druge. Večina od njih je razširjena v Vzhodnih (Traunfellnerjeva zlatica) ali samo v Jugovzhodnih Alpah, Snežnik pa je njihova absolutna jugovzhodna meja njihove razširjenosti.
	Lepničevolistni grintavec (Scabiosa silenifolia) Lepničevolistni grintavec je rastlina s tipično ilirsko oz. balkansko-apeninsko razširjenostjo. Na Snežniku sta ga prva našla tržaška botanika M.Tommasini in B.Biasoletto leta 1843. Slednji je o nekaj ekskurzijah napisal obširno poročilo ter mu leta 1846 dodal prvi tiskan seznam snežniške flore. Na Snežniku cveti v visokem poletju na kamnitih traviščih, kakršna je združba snežniškega čvrstega šašja.
	Kranjska trinija (Trinia carniolica) Kranjska trinija je predstavnica ilirske visokogorske flore, katere razširjenost pa sega še naprej proti severozahodu (do Mangarta), podobno kot razširjenost Scopolijevega repnjaka (Arabis scopoliana) in deljenolistne črnobine (Scrophularia heterophylla subsp. laciniata; obe do Nanosa) ter travnolistne vrčice (Edraianthus graminifolius) do Poldanovca. Na Snežniku se pojavljajo relativno pogosto in so tipične predstavnice ilirske oz.balkanske flore. Kranjska trinija cveti samo enkrat. Iz semen se prvo leto razvijejo listne rožice, ki drugo leto poženejo v socvetja, po dozoritvi semen pa odmrejo. Ker je k. trinija dvodomna, lahko opazujemo spolno ločene moške (na sliki) in ženske rastline.
	Travnolistna vrčica (Edraianthus graminifolius) V juliju ali avgustu na Snežniku travnolistne vrčice ne bo potrebno prav posebno iskati. Pogosta je v skalnih razpokah ter na samem ovršju, kjer skupaj s čvrstim šašem (Carex firma) tvori zdruľbo čvrstega šaša s travnolistno vrčico (Edraiantho graminifolii - Caricetum firmae). V tej združbi se združujejo višinske vrste alpskega in ilirskega sveta, od prvih: čvrsti šaš, velesa (Dryas octopetala), Clusijev svišč (Gentiana clusii), izrodna zlatica (Ranunculus hybridus), planika (Leontopodium alpinum), Kernerjev dimek (Crepis kerneri) in ąe več takąnih, od drugih pa Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana), lepničevolistni grintavec (Scabiosa silenifolia), Malyjeva konjska kumina (Seseli malyi), Kitaibelov šaš (Carex kitaibeliana; edino nahajališče v Sloveniji). Poleg Snežnika jo najdemo le še na Poldanovcu.
	Dinarska smiljka (Cerastium dinaricum) Dinarska smiljka se pojavlja v pasu od Snežnika, preko Velebita, Hercegovine, Dinare do Črne Gore in je potemtakem tipična predstavnica ilirske oz. zahodnobalkanske flore. V Sloveniji jo podobno kot bosensko bilnico (Festuca bosniaca) ter Kitaibelov šaš (Carex kitaibeliana) najdemo le na Snežniku. Je najbolj redka zahodnobalkanska rastlina na Sneľniku in verjetno najbolj ogrožena rastlina v Sloveniji.