PTUJSKO KURENTOVANJE

Na podrocju Ptuja, predvsem na Ptujskem in Dravskem polju ter Halozah in Slovenskih goricah se je ohranila vrsta pustnih in drugih zanimivih prastarih obicajev. Seveda je v to ljudsko izrocilo vkljucene tudi cela vrsta pustnih likov in mask. Med njimi je vsekakor najbolj znan korant, ki kot mogocen demonski lik preganja zimo in v deželo vabi pomlad. Zelo zanimive so tudi druge maske, ki po vaseh ljudem želijo obilno letino na polju, plodnost ter zdravje. Za prepoznavnost omenjenih mask je v veliki meri poskrbel folklorizem že pred drugo svetovno vojno. Takšnemu folklorizmu je botroval tudi Franc Marolt, ki je skupaj z Franjom Žižkom leta 1939 v Mariboru organiziral ?Festival narodnih obicajev?. Na omenjenem festivalu sta takrat že izumirajocega koranta in njegovo spremstvo postavila v ospredje in tako ohranila njegov lik. Franjo Žižek je takrat zapisal, da ?korant izumira?, ker ga preganja tedanja oblast, predvsem zaradi mnogokrat krvavih spopadov med skupinami korantov.

Po drugi svetovni vojni je na vaseh zacelo šemljenje, po navedbah mnogih, iz razlicnih razlogov še dodatno izumirati. Kljub temu so doloceni ljudje zacutili željo po ohranitvi pustnih obicajev, saj so se v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ob pustnih torkih mestne maske spontano združevale v sprevode, na celu katerih je stopala godba. Leta 1959 je Drago Hasl s podporo somišljenikov predlagal ptujskemu zgodovinskemu društvu, da prevzame organizacijo in izvedbo prireditve, ki bi jo po najbolj znanem pustnem liku kurentu imenovali Ptujsko kurentovanje. Drago Hasl, je kot organizator kurentovanja do zacetka 70-ih let bil preprican, da bi z organizirano prireditvijo lahko preprecili naglo izumiranje pustnih šeg v okoliških vaseh, po drugi strani pa bi s takimi nastopi ustregli pustnega razpoloženja željnim gledalcem. Podal je tudi vsebino in nakazal smernice razvoja, po katerih bi kurentovanje preraslo v prireditev t. i. etnografskega znacaja z edinstvenimi starimi pustnimi liki in šegami s ptujskega obmocja. V prihodnje bi se jim pridružile še druge slovenske tradicionalne maske in prireditev bi prerasla v festival mask. Predvideval je še, da bi se obseg prireditve razširil tudi z obhodom sodobnih karnevalskih mask.

Z mocno željo po ohranitvi vsaj dela folklore oz. pustnih obicajev, so na pustno soboto, 27. februarja 1960 na Ptuju priredili prvo kurentovanje s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovec. Ob spremstvu domace godbe so na celu sprevoda plesali kopjaši, sledili so jim oraci, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Njihov nastop in šege so gledalcem razlagali preko zvocnikov. Prireditev je požela velik uspeh in vsesplošno zanimanje, kar je bilo organizatorjem v veliko spodbudo. V naslednje letih so se markovškim maskam pridružil oraci iz Lancove vasi, ploharji iz Cirkovc in pustni pogrebci s Hajdine in druge karnevalske skupine. Leta 1962 je prireditev presegla lokalne okvire z udeležbo cerkljanskih laufarjev in borovega gostuvanja iz Predanovec v Prekmurju. Ptujsko kurentovanje je mednarodno razsežnost doseglo v naslednjih letih, ko so se domacim in drugim slovenskim tradicionalnim maskam pridružile še skupine iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Avstrije, Italije idr. Vec deset tisoc gledalcev pa so privabili vsako leto tudi z duhovitim in bogatim karnevalskim delom.

Osrednji dogodek kurentovanja je postal sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo. Vrsto let je bil sestavni del prireditve tudi samostojen nastop tradicionalnih pustnih skupin, ki je potekal v soboto ali v nedeljo pred sprevodom. Leta 1994 je kurentovanje doživelo veliko spremembo, ko so prireditev raztegnili na nekaj dni s svecano razglasitvijo pustnih prireditev, nastopi tradicionalnih pustnih skupin pred mestno hišo, pokopom pusta in karnevalskim šotorom kot osrednjim prireditvenim in zabavišcnim prostorom. Leta 1999 so organizatorji dodali prireditvi lik karnevalskega princa, ki ga izberejo izmed številnih in prizadevnih negovalcev šemskega izrocila na ptujskem obmocju. Princevo ustolicenje z bogatim programom poteka na mestnem trgu 11. novembra, na god sv. Martina.

Zadnjih nekaj let se pustni cas pricne po svecnici, 2. februarja. Takrat se ob vecernem kresu v Budini zberejo kurenti, opremljeni le z zvonci in ježevkami, ter cakajo polnoc, ko lahko oblecejo kurentije in zacnejo s svojimi obhodi. Kurentovanje traja 11 dni. Pricne se s sobotnim otvoritvenim sprevodom slovenskih tradicionalnih pustnih mask in predajo mestne oblasti karnevalskemu princu. Sledijo si vsakodnevni nastopi našemljencev in druge zabavne prireditve, ki potekajo na mestnem trgu in v karnevalski dvorani, sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask na pustno nedeljo, otroška maškarada, pokop pusta in vrnitev oblasti mestnemu županu. Kadar pa se pripeti, da je med svecnico in pustnim torkom le nekaj dni razlike, je cas, namenjen pustnim prireditvam, krajši od obicajnih 11 dni, to pa vpliva tudi na spremembo ustaljenega programa in poteka prireditve. Prizadevanje zagnanih organizatorjev so privedli do tega, da se je kurentovanje razvilo v karneval evropskega formata, kar se je tudi potrdilo s sprejemom Ptuja v evropsko združenje karnevalskih mest FECC.

V sklopu pustnega rajanja vzporedno potekajo tudi prireditve in pustni obicaji v vseh okoliških vaseh predvsem pa na Ptujskem in Dravskem polju. Znan je tradicionalni pohod oracev Podlehnik. Po starem obicaju skupina oracev obišce domacije po vasi. Oraci hodijo od hiše do hiše, ki s svojim oranjem ponazarjajo prvo brazdo, setev, želijo dobro letino, preganjajo vse slabo in prinašajo k hiši vse dobro. Zelo obiskan je tudi ?Bukovski fašenk?, kjer fašenska povorka krene na pot skozi naselje vse do trgovine v centru vasi. Cirkovški fašenk predstavlja etnografski del povorke, ki temelji na cirkovškem ljudskem obicaju, vleki ploha. Zraven ploharjev se povorke udeležijo kurenti, ruse, pokaci, kopjaši in drugi pustni liki iz okolice. Na fašenku vsako leto izberejo tudi fašenskega carja. Zelo obiskana sta tudi Markovski fašenk, kjer domuje korant in Dornavski fašenk, od koder izvirajo "Dornavski cigani".