ZNANSTVENO IME: Picea abies

OPIS:

              Smrekovi gozdovi sežejo v Alpah najvišje-do tam, kjer so razmere za rast iglastega gozda še primerne.   Rastejo torej do zgornje gozdne meje (1700-1800) metrov). Smrekova drevesa v gorah razpredajo korenine po površju plitvih tal, objemajo skale, prodirajo v skalne razpoke in varujejo tla, da jih nalivi ne izpirajo. Tako ohranjena smreka je življensko okolje tudi za druga živa bitja v gozdovih.
 

LES:

        Smrekov les je lahek, mehak in srednje prožen. Imenujemo ga smrekovina. Pri nas ga uporabljamo pri gradnjah, za ostrešja, pohištvo, igrače, papir, električne drogove in ostale stvari.

IGLICE:

Smreka  ima iglice okrog in okrog velice. Če jo napade smrekov lubadar, se iglice počasi posušijo in odpadejo.

DEBLO:

Smrekino deblo je široko.

LUBJE:

Smreka ima rdečkarjavo smolnato lubje; ta pri starejših drevesih luskasto razpoka.

KROŠNJA:

Krošnja je gosta in ima stožčasto obliko.

KORENINE:

Korenine se razrastejo le nekaj decimetrov pod zemljo, zato jo močnejši veter ali težak sneg lahko prevrneta ali odlomita.

PODRAST:

Pomanjkanje svetlobe, toplote in padavin seveda vpliva na podrst (grmovje in zelišča): na tleh je veliko odpadlih iglic, rastlin pa je malo. Najpogosteje najdemo tam zajčjo deteljico, borovnice, mahove in nekatere vrste gliv. V smrekovem gozdu srečamo tudi številna mravljišča.

PLOD:

Cveti spomladi od aprila do junija. Tako kot pri vseh iglavcih tudi njen cvetni prah raznaša veter, zato jo štejemo med vetrocvetke. V visečih storžih ležijo krilata semena. Storži so sprva zeleni in trdo zbiti. Ko jeseni dozorijo, postanejo rjavkasti. V toplih denh se luske na storžih razmaknjeno, semena pa raznese veter. Če jih odloži na primerna tla, iz njih zrastejo nova drevesa.

SMREKA NEKOČ:

Nekdaj je smreka pri nas rasla le v gorskem svetu. Ker so jo sadili tudi v nižinah, danes raste povsod. Vendar prav v nižinah lahko hitreje propade kot v svojem prvotnem domovanju v gorah. Tukaj je namreč več onesnaženega zraka, bolezni in žuželk (npr.  rdeča trohnoba in smrekov lubadar), ki jo prizadanejo. Pogostejša sta tudi žled in težek sneg, ki jo lahko polomita, zaradi njenih plitvih korenin pa tudi prevrneta.
 

LIETRATURA: Spoznavanje narave 4, Iglavci (Sprehodi v naravo)