Ponudba izbirnih predmetov 2008/2009

Družboslovno – humanistični sklop

Naravoslovno - tehnični sklop

DRUGI TUJI JEZIK: NEMŠČINA
Poučuje zunanji izvajalec
Izbirni predmet nemščina je triletni predmet, kar pomeni, da bi ga učenec, ki ga izbere v 7. razredu, po dve uri tedensko obiskoval vse do zaključka devetletke. Vendar ob primernem predznanju lahko z učenjem začne tudi v 8. ali 9. razredu ali pa po enem ali dveh letih učenja nemščine izstopi.

Pomembno je, da imajo učenci, ki uspešno zaključijo osnovno šolo, kjer so tri leta obiskovali nemščino kot izbirni predmet, v srednji šoli možnost, da izberejo nemščino kot prvi tuji jezik oz. nadaljevati z nemščino po tako imenovanem modulu B, to je nadaljevalni drugi tuji jezik.

Metode dela pri izbirnem predmetu nemščina so takšne, da učence spodbujajo k praktični uporabi jezika, učitelj njihove napake spodbudno popravlja, jih razloži, učencem pa daje tudi možnost, da napake popravljajo med seboj. Pouk slovnice je le podpora praktični uporabi jezika. Kljub temu pa je naravnan na to, da učenci na koncu znajo razumeti, kar slišijo in preberejo, da znajo kaj povedati in to zapisati.

DRUGI TUJI JEZIK: HRVAŠČINA
Poučuje VILJEM KOTNIK, učitelj slovenščine in hrvaščine

Izbirni predmet hrvaščina se poučuje tri leta (7., 8. in 9. razred) po 2 uri na teden (skupaj 204 ure). Učenec lahko po letu ali dveh učenja izstopi iz programa ali pa se začne učiti tudi v 8. ali 9. razredu, če ima ustrezno predznanje.

Zakaj se učiti hrvaščine?
- zaradi sorodnosti jezikov se hrvaščine hitreje naučimo od drugih tujih jezikov
- možnosti nadaljevanja učenja na srednji šoli in na fakulteti
- možnosti (prevajalec, profesor, urednik, novinar, turistični delavec…) in pogoji (številni ponudniki zaposlitev zahtevajo znanje dveh in celo več jezikov) za zaposlitev
- sporazumevanje z govorci hrvaščine v zasebnih ali poklicnih stikih
- spremljanje medijev in branje v izvirniku
- znanje sosednjega jezika je osnova za dobre medkulturne in medsosedske odnose
- listine Sveta Evrope priporočajo učenje sosednjih jezikov.

Kako do znanja hrvaščine?
Hrvaščina se poučuje s sodobnimi učnimi metodami, s komunikacijsko-kontrastivnim (primerjave s slovenščino) pristopom ter medpredmetnim povezovanjem s slovenščino, zato učenje hrvaščine zaradi sorodnosti jezikov pomaga pri razumevanju številnih jezikovnih pojavov v materinščini in obratno.

Cilji učenja hrvaščine
Bistveni cilji učenja hrvaščine so sposobnost sporazumevanja v različnih govornih položajih, razvijanje jezikovnih dejavnosti (poslušanje, branje, govorjenje, pisanje, prevajanje) ter spoznavanje hrvaške kulture in civilizacije.

VERSTVA IN ETIKA
Poučuje BREDA VERBNJAK, učiteljica etike in geografije.

Izbirni predmet verstva in etika je triletni, lahko tudi krajši (7. razred 35 ur, 8 razred 35 ur, 9 razred 32 ur).
Učni načrt in njegovo izvajanje omogočata učencem smiselno izbirati predmet le za eno leto. Z učenjem lahko učenec prične v 7., 8. ali 9. razredu.

Predmet verstva in etika obravnava raznolikost sveta in našo vlogo v njem. Povezuje se z znanji iz zemljepisa, zgodovine, biologije, etike in družbe. Učenci se seznanijo z različnimi narodi, rasami, njihovo kulturo in verovanji. Ugotavljajo povezave in različnosti med njimi, spoznavajo njihove vrednote. Pri tem se srečujejo tudi sami s seboj, svojimi prepričanji, željami, se vzgajajo v strpnosti do drugih in do sebe.

Nekaj splošnih ciljev tega predmeta:
? Pridobivanje objektivnega znanja in razgledanosti iz obravnavanega področja;
? razvijanje sposobnosti za oblikovanje zavesti o samem sebi, svoji identiteti, svojih ciljih;
? razvijanje sposobnosti razumeti druge ljudi, z njimi sodelovati, biti solidaren in pripravljen sporazumno reševati konflikte;
? razvijanje zmožnosti etične presoje in pripravljenosti za odgovornost zase, druge ljudi in naravo;
? pridobivanje kritičnega odnosa do religijskih in tem vzporednih nereligijskih tradicij;
? pomoč pri odkrivanju moralnih vrednot in doseganju spoznanj, ki pomagajo oblikovati življenjske odločitve;
? spoznavanje vloge verstev pri oblikovanju različnih civilizacij, posebej krščanstva pri razvoju evropske kulture in oblikovanju slovenskega naroda.

LIKOVNO SNOVANJE I
Poučuje NELI ŠULER, učiteljica likovne vzgoje.

Likovno snovanje je enoletni predmet, vezan na razred (7.) in traja 35 ur letno (2 uri na teden).

OPREDELITEV IN CILJI PREDMETA:

• Predmet dopolnjuje vsebine rednega predmeta LIKOVNA VZGOJA in predstavlja učenčevo nadaljevanje ter usmerjanje likovnega raziskovalnega sveta.

• Z likovno prakso učenci: pri risanju poglabljajo linearne elemente, kompozicijska načela, prikazovanje materialnosti površin ter kaligrafsko pisavo, pri slikanju komponirajo z barvnimi ploskvami, spoznavajo njihovo mehko in trdo učinkovanje ter modo, pri kiparstvu pa oblikujejo kiparski izdelek.

• Učenci še spontano ustvarjajo, izražajo emocije, počasi prehajajo k zavestnejšemu reševanju likovnih problemov.

• Učenci povezujejo pojme iz likovne teorije, zgodovine umetnosti in likovne tehnologije; izrazijo misli in občutja na svojstven, izviren način.

• Učenci si razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev umetnikov.

LIKOVNO SNOVANJE II
Poučuje NELI ŠULER, učiteljica likovne vzgoje.

Likovno snovanje je enoletni predmet, vezan na razred ( 8.) in obsega 35 ur
(2 uri na teden).

OPREDELITEV IN CILJI PREDMETA:

• Predmet dopolnjuje vsebine rednega predmeta LIKOVNA VZGOJA in predstavlja učenčevo nadaljevanje ter usmerjanje likovnega raziskovalnega sveta.

• Pomemben cilj predmeta je priprava učenca za sodelovanje v kulturnem življenju ožjega in širšega okolja ter razumevanje sodobne vizualne komunikacije.

• Z likovno prakso učenci: poglabljajo razumevanje likovnega prostora (modelacija, perspektiva, fantazijski prostor) in vidnega ravnovesja na risbi (kompozicija); ustvarjajo s pomočjo računalnika in fotoaparata; razvijajo občutek za barvne kontraste in barvno harmonijo; nadgradijo poznavanje industrijske grafike (plakat) in umetniške grafike (visoki in globoki tisk); obogatijo poznavanje prostorskega oblikovanja (arhitektura, scenografija, oblikovanje interierov).

• Učenci povezujejo pojme iz likovne teorije, zgodovine umetnosti in likovne tehnologije; izrazijo misli in občutja na svojstven, izviren način.

• Učenci si razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev umetnikov.

LIKOVNO SNOVANJE III
Poučuje NELI ŠULER, učiteljica likovne vzgoje.

Likovno snovanje je enoletni predmet, vezan na razred ( 9.) in obsega 35 ur (po 2 uri tedensko).

OPREDELITEV IN CILJI PREDMETA:

• Predmet dopolnjuje vsebine rednega predmeta LIKOVNA VZGOJA in predstavlja učenčevo nadaljevanje ter usmerjanje likovnega raziskovalnega sveta.

• Učenci v tem obdobju preidejo od spontanega likovnega izražanja k zavestnejšemu reševanju likovnih problemov.

• Vsebina predmeta je oblikovana in prilagojena starostni stopnji učencev, dopušča pa otrokove lastne interese in zanimanja.

• Z likovno prakso učenci poglabljajo: pri risanju zlati rez in perspektivo, pri kiparstvu kip in ambient (instalacijo), pri prostorskem oblikovanju načrtovanje prostorskih sprememb v lastnem okolju ter pri vidnih sporočanjih likovne vsebine in učinkovitost gibalnih, zvočnih ter vidnih sporočil. Srečajo se še z umetniško fotografijo.

• Učencem je omogočeno iskanje novih izraznih možnosti v skladu z njihovim razvijajočim se svetovnim nazorom.

• Za izvajanje posameznih likovnih nalog se uporabljajo, poleg klasičnih, tudi postopki, povezani s fotografiranjem, projiciranjem, fotokopiranjem, skeniranjem,…

• Za poglobljeno spoznavanje umetniških stvaritev in njihov direkten stik obiščejo učenci likovno galerijo ali umetnika v ateljeju.

SLOVENŠČINA: GLEDALIŠKI KLUB
Poučuje POLONA KUDER, učiteljica športne vzgoje.

Izbirni predmet gledališki klub je enoletni predmet in se lahko izvaja v 7. 8.in 9. razredu.

Gledališki klub je nadgradnja dramske vzgoje, vezane na pouk književnosti. Zajema pridobivanje podatkovnega znanja s področja književnosti, gledališke igre in poustvarjanja, igranja in prirejanja različnih literarnih besedil.

Učenci se bodo seznanili z osnovnimi pojmi dramatizacije, gledališke igre, recitacije, deklamacije, improvizacije v povezavi z drugimi disciplinami (glasba, ples, likovna umetnost).

Učni načrt zajema:
- prvine govorne interpretacije, tehnike igranja, mizanscene, uprizoritve;
- pretvarjanje literarnega besedila v predlogo za predstavo;
- poustvarjanje / igranje gledališke igre / odlomka;
- pisanje lastnega izvirnega besedila;
- izdelava spremnega besedila (gledališkega lista, plakata, kritike);
- seznanitev z lutkovno, radijsko igro, filmom;
- ogled gledališke predstave in natančno ovrednotenje le-te z analizo z gledališkimi in literarnimi pojmi;
- vzgajanje v zahtevno in kritično občinstvo.

Učenci bodo tako razvijali recepcijske, ustvarjalne in analitične sposobnosti. Snovna korelacija bo vezana na zgodovino in angleško literaturo v angleškem jeziku.

Delo bo potekalo po načelih postopnosti, primernosti, sistematičnosti in vsebinske navezanosti na pouk.

RETORIKA
Poučuje: MAJDA JURAČ, učiteljica slovenskega jezika.

Retorika je obvezni enoletni izbirni predmet in se lahko izvaja v 9. razredu osnovne šole. Namenjena mu je ena ura pouka tedensko, tj. 35 ur letno.

Retorika je disciplina, ki so jo poznali že stari Grki. Gre za veščino govorjenja, prepričevanja in argumentiranja; z obvladovanjem teh elementov pa lahko tudi v vsakdanjih govornih situacijah nastopamo bolj samozavestno in prepričljivo. Ker je govor sredstvo sporazumevanja in prenašanja informacij, smo dolžni izbrano, jasno in živo govoriti, pri tem pa so nam lahko v veliko pomoč naučene retorične veščine. Prav poznavanje različnih retoričnih spretnosti nam omogoča obvladovati govor, sporazumevanje in javno nastopanje.

Namen predmeta retorike je učencem priučiti govorništvo kot veščino in jih seznaniti s tehnikami in oblikami prepričevanja, dejavniki uspešnega prepričevanja, strukturacijo prepričevalnega govora in vsestranskim obvladovanjem govorne situacije. Pri pouku se sami preizkušajo v vlogi govorcev, oblikujejo svoje govore, z njimi nastopajo, govorne nastope snemajo in jih nato analizirajo. Z veščinami dobrega govorjenja in nastopanja se preizkušajo v javnih govornih nastopih na šoli.

Učenci se naučijo predvsem samostojnega, koherentnega ter kritičnega oblikovanja in izražanja stališč pri drugih predmetih, v teku nadaljnjega izobraževanja, kakor tudi na vseh (drugih) področjih družbenega in zasebnega življenja.

»Igralec se rodi; dober govorec se naredi.«

GLASBA: ANSAMBELSKA IGRA
Poučuje ZDENKA MARKOVIČ, učiteljica glasbene vzgoje.

Izbirni predmet je enoletni program, ki ga učenci lahko obiskujejo v 7., 8. ali 9. razredu devetletke.
Namenjen je učencem s poudarjenimi glasbenimi sposobnostmi in interesi.
Učenci, ki že obiskujejo pouk različnih instrumentov, bodo tu imeli možnost izrabiti svoje znanje in seveda odkrivati tudi nov svet ob skupnem muziciranju.

CILJI:
- učenci spoznavajo glasbila, njihove izrazne možnosti (predvsem ORFFOVA) in na njih muzicirajo;

- izvajajo VOKALNE (pevske), INSTRUMENTALNE in VOKALNOINSTRUMENTALNE vsebine;

- navajajo se na orientacijo v PARTITURAH (notnih zapisih) in muziciranje v skupini;

- tudi sami ustvarjajo določene melodije in spremljave;

- svoje delo predstavijo tudi na določenih prireditvah oziroma nastopih.

GLASBA: GLASBENA DELA
Poučuje ZDENKA MARKOVIČ, učiteljica glasbene vzgoje.

Izbirni predmet je enoletni program, ki ga učenci lahko obiskujejo v 7., 8. ali 9. razredu devetletke.

SPLOŠNI CILJI PREDMETA:

- učenci ob glasbenih vrednotah uzaveščajo pomen uresničevanja višjih kulturnih potreb;
- ob glasbi se sproščajo, z njo se ukvarjajo tudi v prostem času;
- ob glasbenih in z glasbo povezanih dejavnostih razvijajo odgovornost za skupno sodelovanje in vrednotijo dosežke;
- učenci spoznavajo tematske sklope različnih glasbenih slogov, zvrsti, žanrov;
- navajajo se na sprejemanje obsežnejših glasbenih del;
- ob različnih zvrsteh umetniške komunikacije (glasbene, besedne, likovne in gibalno-plesne) izražajo glasbena doživetja in predstave;
- razvijajo sposobnost presoje in vrednotenja glasbenih dosežkov;
- selektivno izbirajo medijske glasbene programe in oblikujejo osebno zbirko zvočnih posnetkov;
- obiskujejo glasbene prireditve in o njih poročajo;
- iščejo informacije o glasbi v literaturi in računalniških programih.

STANDARDI ZNANJA:

Učenci po zaključku predmeta glasbena dela:
- poznajo izbor skladb;
- razumejo temeljne značilnosti večjih glasbenih oblik;
- prepoznajo zasedbe skladb in njihove ustvarjalce;
- poznajo temeljne informacije o glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih.

PLESNE DEJAVNOSTI: PLES
Poučuje POLONA KUDER, učiteljica športne vzgoje.

Ples je enoletni predmet in se lahko izvaja v 7. 8.in 9. razredu.
Obsega 35 ur letno.

OPREDELITEV
Ples je umetnostna zvrst, pri kateri lahko učenci v največji meri sodelujejo z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo kot posamezniki in tudi v skupini. Ples kot predmet osnovnošolske vzgoje pomaga pri oblikovanju celostne podobe vsakega človeka, marsikdaj pa deluje tudi preventivno in terapevtsko pri različnih motnjah, ki jih povzročajo duševne obremenitve mladih med šolanjem. Hkrati si učenci prek plesa pridobijo možnosti telesnega izražanja, ki je enako pomembno kot besedno izražanje, poleg tega je pomemben spodbujevalec doživljanja in razmišljanja vsakega otroka.

SPLOŠNI CILJI
1. Spoznavno področje
2. Telesno - gibalni cilji
3. Socialni cilji
4. Čustveni cilji
5. Motivacijski cilji
6. Estetski cilji
7. Moralno-etični cilji

STANDARDI ZNANJA
Učenci ob koncu predmeta PLES:
- obvladajo korake in tek v prostoru v različnih tempih, v različnih držah, gibe posameznih delov telesa, enostavne ritmične vaje, različne načine skokov in poskokov, različna vrtenja na mestu in v prostoru;
- znajo improvizirati krajšo plesno etudo na določeno ritmično in prostorsko določeno temo;
- so usposobljeni nastopiti s kratkim prikazom celoletnega dela pred sošolci.

VZGOJA ZA MEDIJE: TISK
Poučuje MONIKA KOVAČIČ, učiteljica slovenskega jezika.

Izbirni predmet vzgoja za medije: tisk je eden izmed treh tematskih sklopov predmeta vzgoja za medije: tisk, radio, televizija in se obravnava kot enoleten sklop, ki ga lahko obiskujejo učenci 7., 8. in 9. razreda.

Namenjena mu je ena ura tedensko, tj. 35 ur letno.

Učenci se ob spoznavanju osnovnih značilnosti množičnih medijev podrobneje seznanijo z značilnostmi in posebnostmi tiskanih medijev. Tako spoznajo novinarsko delo, različne novinarske časopisne zvrsti in žanre, novinarsko etiko, oglaševanje in se seznanijo s celotnim postopkom nastanka časopisa (od ideje do tiska). Obisk ene izmed bližnjih radijsko-časopisnih hiš, tiskarn ter pogovor s pravim novinarjem daje slikovitejši pogled na tiskane medije in popestri delo pri predmetu. Predvsem pa se učenci tudi sami preizkušajo v vlogi novinarjev, oblikujejo uredniški odbor, sodelujejo pri izdelavi šolskega glasila in ga tudi izdajo. Kot pravi novinarji spremljajo dogajanje na šoli in v kraju ter se nanj odzivajo.

Poudarek pri tem predmetu je na pridobivanju izkušenj (tvorjenje besedil), raziskovalnem in timskem delu (izdelava glasila, spremljanje dogajanja). Tako učenci svojo otroško radovednost usmerjajo v aktivno in kreativno delo, s katerim spodbujajo ustvarjalnost mišljenja, govorjenja in pisanja.

VZGOJA ZA MEDIJE: RADIO
VZGOJA ZA MEDIJE: TELEVIZIJA
Poučuje VILJEM KOTNIK, učitelj slovenščine in hrvaščine

Izbirni predmet vzgoja za medije je sestavljen iz treh zaokroženih tematskih vsebin: TISK, RADIO, TELEVIZIJA. Vsaka od teh se bo obravnavala kot enoletni sklop. Vsebine sklopov se dopolnjujejo, možno pa je, da se učenci seznanijo samo z enim ali pa katerega preskočijo. Vsak izbirni sklop lahko obiskujejo učenci 7., 8., in 9. razreda po eno uro tedensko, oz. 35 (32) ur letno.
Pri predmetu RADIO se poudarijo radijske medijske vsebine in oblikujejo lastne radijske oddaje. Učenci bodo spoznali:
- skupne značilnosti medijev
- se seznanili z nastankom radia
- spoznali vse značilnosti radia
- se seznanili s tem, kako delimo radijske postaje (glede na financiranje in regijsko pokritost)
- spoznali bodo novinarsko delo in novinarsko etiko
- si pridobili kritični pogled na oglaševanje in propagando ter konstrukcijo medijske realnosti
- spoznali značilnosti medijskega občinstva.

Pri predmetu TELEVIZIJA pa bo poudarek na vsebini in kritičnem spremljanju medija, ki zavzema največ prostega časa sodobnemu človeku. Seznanili se bodo s:
- skupnimi značilnostmi medijev
- nastankom in razvojem televizije
- glavnimi značilnostmi televizije
- delitvijo televizijskih postaj (lokalne, nacionalne, komercialne, kabelske, satelitske)
- delom novinarjev pri televizijskem mediju
- internetom, kot naslednikom vseh medijev
- možnim učinkom medijev na širše množice in kreiranje njihovega mnenja
- medijskimi idoli
- mediji in nasiljem ter stereotipi
- kako postati kritičen medijski posameznik.

Vsi navedeni cilji se bodo uresničevali skozi timsko delo v razredu (teoretične osnove, referati, ankete) in doma (občasno spremljanje in analiziranje radijskih programov), v studiu šolskega radia ter z obiskom ene izmed bližnjih radijskih postaj. Medse bomo tudi povabili radijskega novinarja, ki bo učencem predstavil svoje delo.

OBDELAVA GRADIV: LES
(Obdelava gradiv: les je enoletni predmet, ki ga lahko obiskujejo učenci 7., 8. in 9. razreda.)

Poučuje ZDENKO PUNCER, učitelj tehnične vzgoje in računalničar.

Izbirni predmet OBDELAVA GRADIV omogoča učencem poglobitev in sintezo nekaterih temeljnih znanj s področja tehnike in tehnologije, naravoslovja, okoljske vzgoje in drugih. Ponuja jim nova spoznanja o tehnoloških in drugih lastnostih posameznih gradiv in praktična znanja pri uporabi orodij za njihovo obdelavo.
Predmet lahko obiskujejo učenci eno, dve ali vsa tri leta. Vsebinsko se programi posameznega razreda vežejo na predmet tehnika in tehnologija in so prilagojeni otrokovim sposobnostim. Zajemajo poznavanje, analizo in uporabo gradiv, ki jih učenec v predvideni starosti že lahko obdeluje.
Učenci spoznavajo gradiva ob oblikovanju in izdelavi predmetov. Na ta način spoznavajo principe oblikovanja, načrtovanja, obdelovalne postopke, ugotavljajo lastnosti gradiv, izbirajo ustrezna orodja in stroje. Svoj izdelek primerjajo z izdelki sošolcev in podobnimi, ki so profesionalno izdelani. Ovrednotijo funkcionalnost in estetsko vrednost svojega izdelka. Izračunajo vrednost in določijo ceno izdelka ter ocenijo možnosti za prodajo. Ob obdelavi gradiv se naučijo tudi pravilno poimenovati in varno uporabljati posamezna orodja, stroje, lepila, premaze in spojne elemente. Ob načrtovanju si krepijo ustvarjalno samozavest, prostorske predstave, zbirajo in uporabljajo pridobljena znanja z različnih področij. Ob izdelavi se učenci navajajo na delo v skupini (sodelovanje, razdeljevanje vlog, prevzem odgovornosti, nudenje pomoči in prednosti, uveljavljanje svoje zamisli. ..). Pridobijo si izkušnje iz resničnega sveta, urijo motoriko rok in telesa. Z uspešnim delom in končanim izdelkom oblikujejo pozitivno samopodobo.

OBDELAVA GRADIV: UMETNE SNOVI
Poučuje DAMJANA ŠLANDER, učiteljica fizike in tehnične vzgoje

Izbirni predmet obdelava gradiv: umetne snovi je enoletni predmet, ki obsega 35 ur. Namenjen je učencem od 7. do 9. razreda.

Obdelava umetnih mas je predmet, pri katerem učenci pridobivajo osnovna teoretična in praktična znanja iz predelave in obdelave umetnih mas. Učenci se seznanijo s poklici v predelovalni industriji in obrti umetnih mas. V učne enote so vključeni elementi ekonomike, organizacije dela in planiranje proizvodnje.

Izdelki, ki jih učenci izdelajo so uporabni. Pri delu samostojno uporabljajo priročnike in druge vire informacij. Učenci iščejo rešitve pri konstruiranju predmetov, določanju delovnih postopkov ter organizaciji delovnega mesta. Posebna pozornost je namenjena varstvu pri delu.

Predmet je namenjen učencem, ki jih veseli praktično delo.

RAČUNALNIŠTVO: UREJANJE BESEDIL
Poučuje ZDENKO PUNCER, učitelj tehnične vzgoje in računalničar.

Računalništvo je naravoslovno-tehnični izbirni predmet, pri katerem se spoznavanje in razumevanje osnovnih zakonitosti računalništva prepleta z metodami neposrednega dela z računalniki, kar odpira učencem in učenkam možnost, da pridobijo tista temeljna znanja računalniške pismenosti, ki so potrebna pri nadaljnjem izobraževanju in v vsakdanjem življenju.
Učenci in učenke lahko izberejo predmet v tretji triadi trikrat, to je v 7. 8. in 9. razredu.
Prvo leto obravnavajo področje urejanje besedil, drugo leto multimedija (predstavitve z računalnikom), tretje leto pa računalniška omrežja (predstavitev v internetu).
• Pri izbirnem predmetu računalništvo — urejanje besedil pridobijo učenci in učenke osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo računalnika, pisanje in oblikovanje sporočil z urejevalnikom besedila, izdelava računalniške slike, vrivanje slike v besedilo, pošiljanje sporočil po elektronski pošti in še mnogo drobnih opravil, ki so potrebna, da je dokument primeren za nadaljnjo uporabo.
• V sklopu multimedija pridobijo učenci in učenke osnovna znanja za oblikovanje in posredovanje svojih zamisli z računalnikom (Power point) v multimedijski obliki (tekst, slika, zvok...)
• Pri predmetu računalniška omrežja pa izdelajo dokumente, ki jih vpletejo v omrežje internet.
• Znanja se iz leta v leto spiralno nadgradijo, poglobijo in razširijo. Znanja pridobljena na tej stopnji so osnova za delo na srednji šoli pri predmetu informatika.

RAČUNALNIŠTVO: MULTIMEDIJA
(predmet lahko izberejo učenci, ki so že obiskovali računalništvo: urejanje besedil)
Poučuje ZDENKO PUNCER, učitelj tehnične vzgoje in računalničar.

Računalništvo je naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki ga učenci in učenke lahko izberejo v tretji triadi trikrat. Prvo leto izbire obravnavajo urejanje besedila, drugo leto multimedijo (predstavitve z računalnikom), tretje leto pa računalniška omrežja (predstavitve v internetu).
Torej imajo učenci 8. razreda možnost izbrati predmet že drugič in nadaljevati z multimedijo. Tisti, ki se odločajo za predmet prvič, obravnavajo urejanje besedila.
V sklopu multimedija pridobijo učenci in učenke osnovna znanja za oblikovanje in posredovanje učne snovi. Delo je projektno naravnano. Pri nalogah sodelujejo še timko učitelji, ki predlagajo naslove nalog.
Vsebine:
Pri delu spoznajo urejanje podatkov, kot so: besedilo, številke, slike, animacije, video, zvok in multimedija.
V spletu iščejo: slike (GIF, JPG, …), animacije (GIF, AVI), besedilo (TXT), glasbo (MP3, MIDI, WAV...)
Spoznajo e-pošto in njeno uporabo.
Skenirajo slike, izdelujejo digitalne posnetke…
Spoznajo program Power Point in z njim izdelajo svojo multimedijsko predstavitev, ki je usklajena z ostalimi člani skupine.
Izdelajo poster za predstavitev. Nalogo skupinsko predstavijo pri timko učitelju, pri izbirnem predmetu računalništva in pridobijo dve oceni.

RAČUNALNIŠTVO: RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
(predmet lahko izberejo učenci, ki so že obiskovali računalništvo: urejanje besedil in računalništvo: multimedija)

Poučuje ZDENKO PUNCER, učitelj tehnične vzgoje in računalničar.

Računalništvo je naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki ga učenci in učenke lahko izberejo v tretji triadi trikrat. Če je učenec že dve leti obiskoval ta izbirni predmet, ima v 9. razredu možnost izbrati ta predmet že tretjič.
V sklopu računalniška omrežja pridobijo učenci in učenke osnovna znanja za oblikovanje in izdelavo dokumentov, ki jih vpletejo v omrežje internet. Delo je projektno naravnano. Pri delu sodelujejo še timko učitelji, ki predlagajo naslove nalog. Znanja pridobljena na tej stopnji so osnova za delo na srednji šoli pri predmetu informatika.

Vsebina:
Pri delu spoznajo urejanje podatkov za splet, kot so besedilo, števila, animacije, snemanje zvoka, video.
V spletu iščejo: slike (GIF, JPG, …), animacije, besedila, glasbo, filme.
Uporabljajo e-pošto.
Uporabljajo digitalni fotoaparat in skener…
Spoznajo in uporabljajo programe za obdelavo slik.
Spoznajo osnove html jezika.
Spoznajo in uporabljajo programe za izdelavo spletnih strani (Dreamweaver, Netscape Composer…) in z njimi izdelajo svoje spletne strani, ki jih usklajujejo z ostalimi člani skupine.
Spoznajo prenos spletnih sestavkov na strežnik (FTP) in njihovo objavo.
Nalogo skupinsko predstavijo.

ŠPORT ZA ZDRAVJE
Poučujejo športni pedagogi.

Šport za zdravje je enoletni predmet, ki ga lahko obiskujejo učenci 7., 8., in 9. razreda.

? Telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti.
? Usvajanje in spopolnjevanje različnih športnih znanj.
? Seznanjanje s teoretičnimi vsebinami.
? Prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad in načinov ravnanja.

Praktične vsebine:
- splošna kondicijska priprava
- atletika
- ples
- košarka
- nogomet
- odbojka
- plavanje

Splošno teoretične vsebine:
- dobro počutje in zdrav način življenja;
- razvoj in spremljanje gibalnih ter funkcionalnih sposobnosti in pomen gibalne učinkovitosti;
- odzivanje srčno-žilnega in dihalnega sistema na povečan napor pri športni vadbi;
- spoštovanje pravil športnega obnašanja pri vadbi, tekmovanju in spremljanju prireditev;
- pomen koristnega preživljanja prostega časa z vidika zdravja in druženja;
- varovanje okolja.

IZBRANI ŠPORT - GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO

Poučuje POLONA KUDER, učiteljica športne vzgoje.

Izbirni predmet GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO je enoletni predmet. Zanj se lahko odločijo učenci v 7., 8., ali 9. razredu.

Obsega 35 ur letno.

Gimnastika je športna zvrst, pri kateri se razvija vzdržljivost, gibljivost, moč, ritmična izraznost…

Spoznali bomo:

- HI-LO ( plesne kombinacije – brez uporabe rekvizitov)
- STEP ( na stopničkah)
- BALL (na velikih žogah)
- NEW BODY (lahke uteži)
- LATINO (v ritmu latinske glasbe)
- SLIDE (na drsnih ploščah) …

CILJI:

- razvijati nekatere gibalne in funkcionalne sposobnosti
- naučiti se preproste kombinacije brez in z orodji
- sestaviti lastno koreografijo in jo zapisati
- naučiti se voditi skupino
- spoznati vplive aerobne vadbe na telo
- spoznati baterije gimnastičnih vaj – jih znati uporabljati.

IZBRANI ŠPORT - NOGOMET
Poučujejo športni pedagogi.

Izbrani šport – nogomet je enoletni predmet, ki ga lahko obiskujejo učenci
7., 8. in 9. razreda.

Praktične vsebine:
- Spopolnjevanje osnovnih in učenje zahtevnejših tehničnih elementov: elementi brez žoge (odkrivanje, varanje, skoki), elementi z žogo (poigravanja, vodenja, varanja, podajanja, sprejemanja, odvzemanja žoge, udarjanja).
- Spopolnjevanje osnovnih in učenje zahtevnejših taktičnih elementov: odkrivanje in napadanje v igrah 3:3, 2:2 ter 3:2, dvojna podaja, igra 2:2 v omejenem prostoru, igra 5:5 do 7:7 na dvoje malih vrat z individualnim in conskim pokrivanjem.
- Vodena igra, igra na dveh do treh igralnih mestih.

Teoretične vsebine:
- Učenci spoznavajo: športne naprave, rekvizite in opremo, ki je potrebna za igranje nogometa;
- izraze in pojme, ki so povezani z nogometom;
- pravila velikega nogometa;
- sodniške znake in njihov pomen;
- organizacijo tekme;
- varnostne ukrepe, ki so potrebni pri organizaciji tekme;
- možnost tekmovalnega ukvarjanja z nogometom.

Raven znanja:
- Uspešna uporaba osnovnih in zahtevnejših tehničnih ter taktičnih elementov v igri, obvladovanje nalog igralcev na posameznih igralnih mestih.

IZBRANI ŠPORT – KOŠARKA

Poučujejo športni pedagogi.

Izbrani šport - košarka je enoletni predmet, ki ga lahko obiskujejo učenci 7., 8., in 9. razreda.

Praktične vsebine:
- spopolnjevanje tehničnih in taktičnih elementov: vodenje z menjavo rok po obratu, hitro vodenje, odkrivanje in met z mesta, odkrivanje in prodor iz vodenja po sprejemu žoge, vtekanje in met iz dvokoraka po sprejemu žoge, skok za odbito žogo, odkrivanje centra in met ali prodor po sprejemu žoge, obramba proti metu, prodoru in vtekanju, zapiranje poti do koša, protinapad 2:1
- igra v napadu 1:1, 2:2 in 3:3 na en koš proti aktivni obrambi, igra 4:4 s centrom na en koš, igra 4:4 in 5:5 s centrom na dva koša

Teoretične vsebine:
- pravila igre
- sodniški znaki

Raven znanja:
- uspešna uporaba tehničnih in taktičnih elementov v igri 4:4 s centrom na en koš, igrah 4:4 in 5:5 s centrom na dva koša

IZBRANI ŠPORT – ODBOJKA
Poučujejo športni pedagogi.

Izbrani šport - odbojka je enoletni predmet, ki ga lahko obiskujejo učenci
7., 8., in 9. razreda.

Praktične vsebine:
- spopolnjevanje osnovnih in tehničnih elementov: zgornji in spodnji odboj, spodnji servis
- učenje zahtevnejših tehničnih in taktičnih elementov: podaja, sprejem servisa, zgornji servis, napadalni udarec, enojni in dvojni blok, sodelovanje v obrambi v sistemu »center naprej«
- igralne različice 2:2 in 3:3 na različnih velikostih igrišč, igra 6:6 na skrajšanem ali normalnem igrišču

Teoretične vsebine:
- pravila igre
- sodniški znaki

Raven znanja:
- uspešna uporaba osnovnih in zahtevnejših tehničnih ter taktičnih elementov v igri 6:6 na normalnem igrišču

ASTRONOMIJA: SONCE, LUNA IN ZEMLJA

Poučuje BRIGITA KRULEC, učiteljica matematike in fizike.

Predmet Sonce, Luna in Zemlja je enoletni predmet, ki je namenjen učencem 7., 8., in 9. razreda.

Pri izbirnem predmetu astronomije boste v 35 urah izvedeli to, kar ste vedno želeli vedeti o astronomiji.

S pomočjo model in maket, ki jih bomo izdelali sami, boste izvedeli:
- Ali je Sonce res vir energije (svetlobe)?
- Ali je Zemlja res okrogla?
- Kako vem, da je Luna okrogla?
- Ali kroži Luna okoli Zemlje ali Zemlja okoli Lune?
- Kdo nam je bližje: Sonce ali Luna?
- Kakšna je površina Sonca in Lune?
- Izračunali bomo razdaljo Sonca in Lune od Zemlje.
- Opazovali bomo lunine mene in jih razložili.
- Uporabljali bomo teleskope in dvoglede.
- …

Skratka, čaka nas zanimivo leto, polno dogodkov, predvsem opazovanj in izdelovanja maket.

POSKUSI V KEMIJI - POK

Poučujeta: KATJA SELČAN, učiteljica kemije in proizvodno-tehnične vzgoje ter SVETLANA ĐOKIČ, asistentka

Izbirni predmet je namenjen učencem 8. in 9. razreda v obsegu 35 oz. 32 ur.

Izbirni predmet POSKUSI V KEMIJI bi lahko opisali preprosto z eno samo besedo – EKSPERIMENTIRANJE. Učenci spoznavajo metode varnega eksperimentalnega dela v kemiji, razvijajo eksperimentalne spretnosti in eksperimentalni pristop, ki vključuje prvine znanstvenega pristopa.

Poudarek bo na samostojnem delu, oziroma bo delo potekalo v paru ali v skupinah. Kjer bo možno, bomo eksperimentalne vaje razširili s terenskim delom (npr. zbiranjem vzorcev za analizo).

Rezultati eksperimentalnega dela bodo v največji možni meri konkretni izdelki, v katere lahko učenci vključijo svojo kreativnost.

Razvoj eksperimentalnega pristopa in veščin predstavlja znanje, katerega učenci nadgrajujejo v srednji šoli.

KEMIJA V OKOLJU

Poučujeta: KATJA SELČAN, učiteljica kemije in
proizvodno-tehnične vzgoje ter SVETLANA ĐOKIČ, asistentka

Izbirni predmet lahko izberejo učenci 8. in 9. razreda v obsegu 35 oz. 32 ur.

Izbirni predmet kemija v okolju utrjuje in dopolnjuje znanja, ki so jih učenci pridobili pri pouku kemije.

Temeljni cilj predmeta je razvijanje odgovornega, sposobnega in utemeljenega ravnanja z naravnimi viri.
Poudarek je na aktivnem proučevanju treh naravnih virov: zraka, vode, zemlje ter vplivov onesnaževanja na zdravje ljudi.

Osnovna učna metoda izbirnega predmeta kemija v okolju je eksperimentalno delo, ki se izvaja v okviru terenskega, raziskovalnega in projektnega dela.

Učence spodbujava, da pri iskanju rešitev problemov povezujejo že pridobljena znanja, spretnosti in veščine z eksperimentalnim delom.

PREHRANA: SODOBNA PRIPRAVA HRANE

Poučuje: ALENKA ŽNIDAR, učiteljica biologije in gospodinjstva ter DARJA BALANT, učiteljica biologije in gospodinjstva.

Izbirni predmet sodobna priprava hrane je enoletni in obsega 35 ur, izberejo ga lahko učenci 7., 8. in 9. razreda.

Učenci nadgradijo vsebine iz rednega predmeta gospodinjstva, kar je pomembno za tiste, ki bodo nadaljevali šolanje na gostinskih, agroživilskih in zdravstvenih šolah.

Vsakdo lahko odloča o lastni prehrani, ki mu zagotavlja zdravje, vendar mora imeti o tem tudi znanje.

Pri predmetu sodobna priprava hrane je poudarek na poznavanju hranilnih snovi, kvaliteti živil in jedi, na predpripravi in pripravi zdravih načinov hrane. Kritično bomo razmišljali o vzrokih kvarjenja živil in posledicah slabih prehrambenih navad.

Pri delu se bomo posluževali različnih metod dela, kot so: opazovanje, izdelava poročil, ekskurzija v prehrambeni obrat, predvsem pa veliko praktičnega dela – priprave jedi, kar je za učence še posebej privlačno.

PREHRANA: NAČINI PREHRANJEVANJA

Poučujeta: DARJA BALANT, učiteljica biologije in gospodinjstva ter ALENKA ŽNIDAR, učiteljica biologije in gospodinjstva

Izbirni predmet lahko izberejo učenci 7., 8. ali 9. razreda. Letno obsega 35 ur.

Pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja spoznavajo učenci prehrano z vidika zagotavljanja in varovanja zdravja.

Učijo se o pomembnosti zdrave prehrane, spoznavajo različne načine prehranjevanja, prehrano v različnih starostnih obdobjih življenja in v posebnih razmerah.
Spoznavajo slovenske narodne jedi in analizirajo nacionalne jedi drugih držav.
Uporabljajo enostavne metode za ugotavljanje stanja prehranjenosti in načrtujejo ter analizirajo prehrano v družini.
Spoznavajo poklice živilske stroke in pridobivajo znanja za študij na zdravstvenih, gostinsko-turističnih in agroživilskih šolah.

Pri praktični pripravi hrane učenci razvijajo individualno ustvarjalnost in pravilen pristop k timskemu delu.

BIOLOGIJA: RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI OKOLICI

Poučujeta: DARJA BALANT, učiteljica biologije in gospodinjstva ter ALENKA ŽNIDAR, učiteljica biologije in gospodinjstva

Izbirni predmet raziskujmo živa bitja v domači okolici je enoletni, obsega 35 ur in se povezuje z naravoslovjem v 7. razredu in biologijo v 8. in 9. razredu.

Pri tem predmetu učenci spoznajo odnose med živimi bitji in njihovim okoljem, naravno dediščino svojega okolja, načine in posledice onesnaževanja vode, kopnega in zraka.

Sodoben način življenja in kmetovanja vpliva na okolje in živa bitja, ki živijo v njih. Razmišljali bomo o ekoloških problemih in možnostih za ohranjanje narave.

Naše delo bo temeljilo na delu na terenu, opazovanju, spoznavanju rastlin in živali, laboratorijskem delu, predvsem pa na neposrednem stiku učencev z živimi bitji.

S pomočjo osvojenega znanja si bodo učenci izoblikovali odgovoren in pozitiven odnos do narave.

Ta izbirni predmet je namenjen predvsem tistim učencem, ki imajo radi naravo in naravoslovje.

BIOLOGIJA: RASTLINE IN ČLOVEK
Poučujeta: DARJA BALANT,učiteljica biologije in gospodinjstva ter ALENKA ŽNIDAR, učiteljica biologije in gospodinjstva

Izbirni predmet Rastline in človek obsega 35 ur. Izberejo ga lahko učenci 7., 8. in 9. razreda, ki imajo radi naravo in želijo poglobiti biološka znanja predvsem na primerih rastlin.

Skupaj z učenci bomo spoznavali povezanost rastlin, živali in človeka. Rastline nam polepšajo dom, naše dvorišče in širše bivalno okolje. Opazujemo jih v parkih, gozdovih, v gorah, na poljih in travnikih, dan nam polepšajo barviti šopki v vazah. Pestrost rastlinskih vrst Slovenije je izredna in prizadevamo si jo čimbolj ohraniti, da jo bodo spoznali ter v njej uživali tudi naši potomci. Spoznajmo redke in ogrožene rastline, strupene rastline ter nekatere rastline s prave "črne liste". Spoznajmo značilne rastline, ki so že stoletja prisotne v naši kulturi, se odražajo v umetnosti, simbolizirajo našo državo, naša čustva in razpoloženja.
Rastline vendar nujno potrebujemo! Predstavljajo nam osnovno prehrano, kurivo, surovino za gradnjo hiš, za oblačila in obutev. Z zdravilnimi rastlinami si lajšamo zdravstvene težave, z dišavnicami plemenitimo slastne jedi, dišavimo prostore in lepotilna sredstva.
Ob rastlinah bomo spoznavali kulinariko, kozmetiko, farmacijo, floristiko, aromaterapijo in poklice, ki so tesno povezani z njimi: vrtnar, cvetličar, gozdar, farmacevt, zeliščar, agronom, kuhar, pek …
Pri praktičnih vajah bomo pripravljali sveže sokove, čaje iz zdravilnih zelišč, herbarije, kozmetične pripravke, vonjali rastlinske dišave, posadili svojo lončnico.
Dobrodošli. Še posebej, če imate kakšno rastlinsko idejo tudi vi.

Prijavnica