Usodnao prijateljstvo

Film sem doživljala še bolj pretresljivo kot  knjigo, saj je film mnogo bolj realno prikazal dogodke. Ob teh grozotah sem velikokrat zatisnila oči, da nisem videla pretepanja ali grozljivega kričanja. Mnogokrat me je stisnilo pri srcu in pretreslo. Takoj, ko izveš, da film oziroma knjiga pripoveduje o vojni, seveda pričakuješ najhujše. Kljub temu da sem vedela, da so se med vojno ubijali in da so mučili ljudi, sem si vendarle pri sebi to predstavljala na drugačen način – bolj human in človeški. Je res treba zapirati in mučiti otroke, jim odvzeti njihovo otroštvo, starše in prijatelje? Je res potrebno izmučenega starca pretepsti do smrti? Je res treba uničiti cel narod? To je le nekaj vprašanj, ki so mi rojila po glavi ob gledanju filma. Sama mislim, da se odgovori ponujajo sami po sebi. Stvari, ki so se zgodile med vojno, se ne bi smele več zgoditi. Ne včeraj, ne danes in ne jutri.

Usoda je hotela, da sta se spoznala nemški deček Bruno in židovski fant Shmuel in postala prava prijatelja. Prijateljstvo je rdeča nit knjige in filma. Bruno je bil v mojih očeh pravi junak, saj je Shmuela sprejel takega kot je, čeprav je počasi med bivanjem v Auschwitzu izvedel, da so menda Židje največji sovražniki Nemcev, ga to ni odvrnilo od tega dečka, ki je živel čisto drugačno življenje kot Bruno, ki pravzaprav sploh ni vedel, kaj je to vojna. Ostala sta prijatelja za vedno, in to dobesedno, saj sta skupaj tudi umrla.

Sem pa pred nekaj dnevi gledala tudi slovenski film Črni bratje, ki ravno tako govori o prijateljstvu in trpljenju. Tu so glavni junaki fantje, ki so se uprli fašizmu, zato so jih grobo pretepali in mučili. Bistvo filma je prikazati slabe plati vojne, da se ne bi več ponovila. Seveda pa je prijateljstvo tisto, ki ne umre nikoli. Sama sem prepričana, da bi s prijateljstvom lahko premagali vse vojne. Se pa hkrati zavedam, da je to velika utopija, ker je po svetu preveč gorja samo zaradi nafte, denarja, ozemlja, vode in še bi lahko naštevala. Vedno se najdejo ljudje, ki hočejo vse in še več, pri tem pa se ne ozirajo na druge, na tiste, ki živijo preprosto življenje, na tiste, ki si želijo miru in ljubezni.

Nina Vogel

Domov