Otroci vojne

Film Deček v črtasti pižami me je še bolj pretresel kot samo branje knjige. Vedno bolj se zavedam, da je vojna obrnila življenje na glavo vsem. Ljudje so ostali brez domov, služb, otroci niso mogli več hoditi v šolo.

Film je prikazal kruto življenje taboriščnikov v Auschwitzu, kjer so shirani ljudje morali trdo delati. Ljudje iz taborišča so pomagali tudi v hiši, kjer je živel Bruno s svojo družino in deček jih je takrat prvič srečal. Pravzaprav je bil njegov prvi stik z Židi iz Auschwitza njihov »pomočnik« v kuhinji, Pavel. Ko se je Bruno poškodoval, mu je Pavel oskrbel rano. Začela sta se pogovarjati o njegovi preteklosti. Bruno je izvedel, da je bil Pavel zdravnik. Deček takrat  ni razumel, zakaj je Pavel opustil svoj poklic, da jim zdaj v hiši lupi krompir. Pavel je poosebljal usodo nešteto Židov, ki jim je nemško sovraštvo do njih popolnoma spremenilo življenje.

Pobliže je spoznal njihovo kruto usodo preko židovskega dečka Shmuela, s katerim sta postala prava prijatelja. Nemški vojaki so tudi z njim ravnali grobo in surovo. V taboriščnikih niso videli ljudi, ampak so bili Židje za njih kot  smeti, saj so jih pobijali brez milosti in jih sežigali v plinskih celicah. Najbolj ironično je, da je tudi Bruno umrl v plinskih celicah Auschwitza, čeprav je  bil njegov oče vodja tega taborišča in je odrejal ukaze, s katerimi so usmrtili zelo veliko nedolžnih ljudi. Ko so ugotovili, da je Bruno prav tako umrl v  plinski celici, je mama z Gretel takoj zapustila ta kraj smrti in groze in se s smrtjo sina ni mogla sprijazniti. Tudi očeta je seveda pretresla sinova smrt in si najbrž ni nikoli odpustil, da je njegova družina plačala tako visoko ceno za dosego nemških idealov.

Iz tega obdobja sem si ogledala tudi film Pianist, ki prav tako govori o vojni, delavskih taboriščih, mučenju in grozotah, ki so se dogajale takrat na Poljskem. Film je zelo pretresljiv.

Anja Belinc