|
GESTAPOVSKI ZAPORI Naš razred se je
odpravil na strokovno ekskurzijo v
Dravograd, kjer smo obiskali gestapovske zapore. Nahajajo se v občini
Dravograd
oziroma pod občinsko stavbo. Prostori so hladni, zatohli in zelo
majhni. Tam
nas je sprejel vodič, ki nam je zelo podrobno razložil in prikazal te
zapore
kot mučilnico v času 2. svetovne vojne. Vsi smo se spraševali,
kdo sploh so
bili gestapovci in kaj so imeli proti ljudem. Vodič nam je razložil, da
so bili
to mladi izurjeni fantje, ki so hladnokrvno mučili in pobijali ljudi,
ki so predstavljali
sovražno stran Nemcem. Zanimalo nas je, na kakšne načine so jih
mučili. Začel
nam je razlagati in ta razlaga se ni in ni končala. Pripovedoval nam
je, da so
zapornikom z železnimi predmeti vlekli nohte s prstov nog in rok, v oči
so jim zabijali
igle, da so oslepeli. Teh primerov je bilo preveč. Ob njegovem
pripovedovanju
sem občutila grozo in postalo mi je slabo, zato sem si želela, da bi
bilo
pripovedovanja konec. Že sama misel na te grozote mi je zbujala
strašno
tesnobo, želela sem si samo ven na zrak. Tudi z drugimi sošolci
je bilo enako,
kar nismo mogli verjeti, da se je to res dogajalo še ne tako
dolgo nazaj v naši
neposredni bližini. Sploh si ne morem predstavljati, kaj vse so
zaporniki
pretrpeli, pa vendar so upali, da bodo preživeli. Najbolj vesela sem
bila
dejstva, da danes živim v svobodni državi, kjer je res
najpomembnejše, da ni
vojne. Nihče me ne preganja, ne počutim se ogroženo in živim lepo in
prijetno
življenje. Zavedam se, da vedno ni bilo tako. Ljudje, ki so živeli v
času druge
svetovne vojne, vsega tega niso imeli. Njihova življenja so bila
ogrožena,
veliko je bilo mučenja, delanja in odrekanja. Če so umrli, so se na nek
način
rešili te krutosti, če pa so preživeli, pa s seboj nosijo veliko
grenkih
spominov na tisti čas. Žal pa tudi v 21. stoletju ne živimo vsi ljudje na Zemlji v svobodi in miru, ki sta tako zelo potrebna za normalno življenje. Večkrat pomislim na otroke po svetu, kako trpijo, če v njihovi državi divja vojna. Želim si, da bi bil mir po celem svetu in se vojne ne bi več dogajale. Anja Belinc |