Uradni
list SRS, št. 30/96, 54/97, 50/98, 19/2002
Velja
od 15.6.1996
Na podlagi
PRAVILNIK o pripravništvu in o
strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in
izobraževanja
I.
SPLOŠNA DOLOČBA
1. Člen
Ta pravilnik
določa postopek izbire in razporeditve pripravnikov, trajanje pripravništva in
sestavine programa pripravništva ter naloge mentorja, določa pa tudi vsebino in
postopek opravljanja strokovnega izpita za strokovne delavce na področju
predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, izobraževanja otrok,
mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega
glasbenega izobraževanja, šolskih in obšolskih dejavnosti, nižjega in srednjega
poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja,
srednjega splošnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence
in dijaških domovih ter izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: vrtec
oziroma šola).
II.
PRIPRAVNIŠTVO
2. Člen
Pripravnik je
strokovni delavec, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje
za opravljanje pripravništva, in začne v vrtcu oziroma šoli prvič opravljati
delo, ustrezno predmetu in predmetnemu oziroma strokovnemu področju, za katerega
se usposablja z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje
dela.
3. Člen
Pripravništvo
traja:
- za strokovne
delavce s srednjo strokovno izobrazbo 6 mesecev,
- za strokovne
delavce z višjo strokovno izobrazbo 8 mesecev,
- za strokovne
delavce z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev.
Pripravništvo
se lahko podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela v skladu s
kolektivno pogodbo.
4. Člen
Ministrstvo za
šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) razpiše na predlog šolskih
uprav pripravniška mesta enkrat letno. Razpis je odprt celo
leto.
Šolska uprava
pred oblikovanjem razpisa pripravniških mest ugotovi, kateri vrtec oziroma šola
izpolnjuje pogoje za izvajanje programa pripravništva ter skupaj z ravnateljem
vrtca oziroma šole določi, koliko pripravnikov posamezen vrtec oziroma šola
sprejme.
Razpis
vsebuje:
- izobrazbene
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za
pripravnike,
- rok, do
katerega se je treba prijaviti na razpis,
- rok, do
katerega mora biti prijavljeni obveščen o razporeditvi in
- naslov, na
katerega je treba poslati prijavo in potrebna dokazila.
5. Člen
Na razpis se
lahko prijavi, kdor izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca v vrtcu oziroma
šoli, določene z zakonom in drugimi predpisi, lahko pa tudi, kdor nima
pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške (v nadaljnjem
besedilu: pedagoško-andragoške) izobrazbe, če izpolnjuje druge pogoje za
strokovnega delavca, določene z zakonom in drugimi predpisi (v nadaljnjem
besedilu: kandidat).
Kandidat se na
razpis prijavi na obrazcu, ki ga določi minister.
6. Člen
Izbiro in
razporeditev kandidatov opravi šolska uprava na podlagi dokazil o izpolnjevanju
pogojev.
Razporeditev
kandidata v vrtec oziroma šolo se opravi na podlagi razpoložljivih pripravniških
mest v posameznem vrtcu oziroma šoli in pripravnikove želje, da opravlja
pripravništvo v določenem vrtcu oziroma šoli.
7. Člen
Če je število
kandidatov v določeni šolski upravi večje od števila razpoložljivih
pripravniških mest, šolska, uprava v soglasju s kandidatom in v dogovoru s
šolsko upravo, kjer so nezasedena pripravniška mesta, napoti kandidata v
najbližji vrtec oziroma šolo, kjer je prosto pripravniško
mesto.
8. Člen
Šolska uprava v
roku, določenem z razpisom, obvesti kandidata o razporeditvi in ga pozove, da
najkasneje v roku petnajst dni v vrtcu oziroma šoli, na katerega je razporejen,
sklene delovno razmerje.
Če kandidat v
roku iz prejšnjega odstavka tega člena iz neopravičenega razloga ne sklene
delovnega razmerja, se na prosto pripravniško mesto razporedi drugi
kandidat.
Če kandidat v
roku iz prvega odstavka tega člena iz opravičenega razloga ne sklene delovnega
razmerja, ga šolska uprava ponovno razporedi.
9. Člen
Pripravnik se v
vrtcu oziroma šoli usposablja po programu pripravništva, ki mora, ob
upoštevanju, predmeta in predmetnega oziroma strokovnega področja, za katerega
se pripravnik usposablja, vključevati:
- seznanjenje z
načrtovanjem organizacije in izvedbe programa za predšolske otroke oziroma
izobraževalnega programa, ali strokovnega področja, za katerega se pripravnik v
vrtcu oziroma šoli usposablja,
- seznanjanje z
različnimi metodami in oblikami vzgojnega oziroma vzgojno-izobraževalnega (v
nadaljnjem besedilu: vzgojno-izobraževalno) dela,
- poglabljanje
specialne didaktike pri predmetu oziroma predmetnemu področju, za katerega se
pripravnik usposablja, vključno z oblikovanjem podrobnega vzgojnega oziroma
učnega načrta, pripravo vzgojne oziroma učne ure in njeno izvedbo, pripravo
naloge za preizkus znanja, hospitiranjem pri urah
mentorja in drugih vzgojiteljev oziroma učiteljev,
- pridobivanje
izkušenj pri vzpostavljanju dobrih človeških in delovnih odnosov z otroki,
učenci in dijaki,
- pridobivanje
izkušenj pri razvijanju skupinske dinamike, komunikacije in pri izvajanju metod
in oblik dela ter pri uporabi vzgojnih oziroma učnih
pripomočkov,
- poglabljanje
znanj o preverjanju, ocenjevanju in spremljanju razvoja in napredka otroka,
učenca in dijaka,
- poznavanje
razredniških nalog s poudarkom na pripravi seje
oddelčnega učiteljskega zbora, pripravi roditeljskega sestanka in drugih oblik
sodelovanja s starši, utemeljitvi vzgojnega ukrepa in mentorstvu razredne
skupnosti,
- reševanje
problemov v zvezi s pravicami otrok, učencev in dijakov s poudarkom na ugovoru
na oceno in statusu vajenca in dijaka,
- samostojno
opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela pod vodstvom
mentorja,
- usposabljanje
v svetovanju otrokom, učencem, dijakom, vzgojiteljem oziroma učiteljem in
staršem,
- seznanjanje s
primarnim; in sekundarnim preventivnim delom, vezanim na vrtec oziroma šolo in
na posameznika,
- usposabljanje
za smotrno izbiro ustreznih vsebin in metod dela pri izvajanju programa za
predšolske otroke,
- usposabljanje
v slovenskem knjižnem jeziku kot jeziku pedagoške komunikacije (v nadaljnjem
besedilu: slovenski knjižni jezik),
- poznavanje
ustavne ureditve Republike Slovenije in človekovih ter otrokov, in pravic in
temeljnih svoboščin in
- poznavanje
predpisov, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja.
S programom
pripravništva se določijo tudi nosilci nalog. Program pripravništva upošteva
trajanje pripravništva in zahtevnost dela, za katero se pripravnik
usposablja.
10. Člen
Program
pripravništva določi mentor v soglasju z ravnateljem vrtca oziroma
šole.
Ravnatelj vrtca
oziroma šole zagotovi pogoje za opravljanje tistega dela programa pripravništva,
ki se izvaja v vrtcu oziroma šoli, in pogoje, da se kandidat lahko usposablja po
programih, ki se izvajajo izven vrtca oziroma šole.
11. Člen
V skladu z
zakonom in s kolektivno pogodbo določenem tedenskem polnem delovnem času in
tedensko vzgojno oziroma učno obveznostjo mora biti program pripravništva
razčlenjen tako, da vsebuje:
1. Naloge, s
pomočjo katerih pripravnik pod vodstvom mentorja oziroma ravnatelja spoznava,
kako v vrtcu oziroma šoli na ravni načrtovanja in izvedbe poteka vzgojno oziroma
vzgojno-izobraževalno delo.
Naloge iz
prejšnjega odstavka se razporedijo predvsem v prvi četrtini
pripravništva.
2. Naloge, ki
jih pod vodstvom mentorja opravi pripravnik samostojno. To so
predvsem:
- priprava in
izvedba najmanj trideset praktičnih nastopov v skupini oziroma oddelku ali
drugačni obliki dela, kjer opravIja
vzgojno-izobraževalno delo mentor oziroma drugi vzgojitelj oziroma
učitelj,
- vključevanje
pripravnika v neposredno vzgojnoizobraževalno delo, ki
zajema samostojno delo pod vodstvom mentorja, suplence, sodelovanje na ekskurzijah, mentorstvo učencem in
dijakom pri raziskovalnih nalogah, in obsega najmanj dve uri tedensko, vendar
tako, da skupni obseg teh nalog ne presega polovice pripravniške
dobe,
- sestava,
preverjanje in ocenjevanje najmanj treh nalog za preizkus znanja pri mentorju
oziroma pri drugem vzgojitelju oziroma učitelju in
- ustno
preverjanje in ocenjevanje.
Naloge iz
prejšnjega odstavka opravlja pripravnik deloma že v prvi četrtini, stopnjujejo
pa se v nadaljevanju pripravništva.
3. Pripravniku
oziroma strokovnemu delavcu iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega
pravilnika se zagotavlja izobraževanje in usposabljanje izven vrtca oziroma šole
na naslednjih področjih:
a) strokovne
konzultacije s specialno-didaktičnega, psihološkega in pedagoškega področja ter
drugega strokovnega področja za katerega se usposablja v obsegu 20
ur,
b) slovenski
knjižni jezik v obsegu 40 ur in
c) ustavna
ureditev Republike Slovenije in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove
pravice in temeljne svoboščine ter področje vzgoje in izobraževanja v obsegu 20
ur.
Izobraževanje
in usposabljanje pripravnikov se izvaja v obliki enodnevnih ali večdnevnih
seminarjev, ki se jih pripravnik udeleži po lastni
presoji.
Naloge iz te
točke se izvajajo v celotnem pripravništvu, pospešeno pa v drugi
polovici.
4. Druge
pripravnikove naloge omogočajo mentorju oziroma ravnatelju, da, upoštevajoč
pripravnikovo individualnost in dinamiko pri usposabljanju, ustrezno prilagodi
program pripravništva.
5. V programu
pripravništva se predvidi tudi individualni študij, kjer mentor svetuje
pripravniku strokovno literaturo.
12. Člen
Praktični
nastop iz prve alinee druge točke 11. člena tega pravilnika traja eno vzgojno
oziroma šolsko uro in ga opravlja pripravnik za vzgojitelja, pomočnika
vzgojitelja, učitelja in korepetitorja. Prisostvuje jim mentor, petim praktičnim
nastopom pa tudi ravnatelj vrtca oziroma šole, od tega obvezno zadnjim
trem.
Pripravnik dobi
temo za praktični nastop pri mentorju najmanj tri dni pred
nastopom.
Praktične
nastope ocenita mentor in ravnatelj šole oziroma vrtca na obrazcu, ki ga določi
minister. Pri ocenjevanju se omogoči kandidatu, da obrazloži metodični in
didaktični koncept nastopa.
Praktične
nastope se oceni s skupno oceno: “opravil” ali “ni opravil” na obrazcu, ki ga
določi minister.
Pripravnik, ki
ne opravi uspešno praktičnih nastopov, jih lahko opravlja
ponovno.
13. člen
Mentorja
pripravniku izmed strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo z zakonom določene
pogoje, določi ravnatelj.
Mentor opravlja
naslednje naloge:
- pripravi
program pripravništva,
- svetuje
pripravniku, kako naj pristopi k nalogam, ki jih mora izvesti v skladu s
programom,
- sodeluje z
ravnateljem vrtca oziroma šole, šolsko svetovalno službo, ustreznimi aktivi in
drugimi strokovnimi organ vrtca oziroma šole,
- spremlja
pripravnikove priprave in njegov dnevnik glede na potek izvedbe.posameznih delov
programa pripravništva ter ga ob zaključku pripravištva oceni,
- izdela
poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanja in o njegovi usposobljenosti za
samostojno opravljanje dela in
- opravlja
druge naloge, povezane s programom pripravništva.
14.člen
Mentorjevo
poročilo vsebuje:
- poročilo o
poteku pripravnikovega usposabljanje in o uresničitvi programa pripravništva, ki
vključuje pisno oceno o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje
dela in
- oceno
pripravnikovega praktičnega nastopa.
15. člen
O poteku
pripravnikovega usposabljanja vrtec oziroma šola vodi naslednjo
dokumentacijo:
- program
pripravništva,
- pripravnikov
dnevnik in
- kopijo
mentorjevega poročila.
16. člen
Nadzor nad
izvajanjem pripravništva opravljata ravnatelj vrtca oziroma šole in pristojni
inšpektorat.
17. člen
Ravnatelj vrtca
oziroma šole lahko določi pripravniku drugega mentorja, če pripravnik in mentor
tako želita ter, če mentor ne opravlja svojih nalog v skladu s tem
pravilnikom.
18. člen
Če pripravnik
ugotovi, da pripravništvo ne poteka v skladu s tem pravilnikom, seznani s tem
ravnatelja vrtca oziroma šole, lahko pa tudi pristojni
inšpektorat.
Če se ugotovi,
da pripravniku ni mogoče opravljati pripravništva v skladu s tem pravilnikom in
programom pripravništva, lahko inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za
šolstvo in šport ravnatelju naloži, da določi pripravniku drugega mentorja. če
to ni mogoče, se pripravnik razporedi v drugi vrtec oziroma
šolo.
III.
STROKOVNI IZPIT
19. člen
Strokovni izpit
opravlja pripravnik po uspešno končanem pripravništvu.
Strokovni izpit
opravlja tudi strokovni delavec, ki pripravništva nima opravljenega po tem
pravilniku, je pa v vrtcu oziroma šoli opravljal vzgojno-izobraževalno delo
najmanj toliko časa, kolikor traja pripravništvo v skladu s tem pravilnikom, in
izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o
izobrazbi.
Ne glede na
določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko opravlja strokovni izpit
tudi, kdor izpolnjuje izobrazbene pogoje iz petega odstavka 96. člena in
tretjega odstavka 97. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in je v šoli opravljal
vzgojno-izobraževalno delo najmanj šest mesecev.
Strokovni izpit v
skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena opravljajo: vzgojitelj,
pomočnik vzgojitelja, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, organizator zdravstvenohigienskega režima, organizator prehrane,
organizator izvajanja izobraževanja odraslih, korepetitor, organizator obveznih
izbirnih vsebin, organizator praktičnega pouka, inštruktor, laborant in drugi
strokovni delavec, ki sodeluje pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za
nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni
delavec).
Ne
glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka opravlja strokovni izpit v
skladu s tem pravilnikom tudi strokovni delavec, ki je opravljal pripravništvo v
socialnovarstvenem zavodu oziroma je v socialno-varstvenem zavodu opravljal
vzgojno-izobraževalno delo najmanj toliko časa, kolikor traja pripravništvo v
skladu s tem pravilnikom in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene
pogoje o izobrazbi.
20. člen
Vzgojitelj,
pomočnik vzgojitelja, učitelj in korepetitor, ki opravlja strokovni izpit v
skladu z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena, lahko opravlja strokovni
izpit, ko ima uspešno opravljenih najmanj pet praktičnih nastopov v skupini
oziroma oddelku ali drugi obliki dela, kjer opravlja vzgojno oziroma
vzgojno-izobraževalno delo.
Praktične
nastope opravi v prisotnosti učitelja, ki izpolnjuje pogoje za mentorja, in
ravnatelja vrtca oziroma šole v skladu z določbo 12. člena tega
pravilnika.
21. člen
Strokovni
delavec, ki opravlja zdravstveno oziroma socialno-varstveno dejavnost v vrtcu
oziroma šoli, ki izvaja programe za predšolske otroke, izobraževalne programe in
posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi
potrebami, opravlja strokovni izpit v skladu s predpisi, ki urejajo ti dve
področji.
22. člen
Predavatelj
višje šole, ki nima strokovnega izpita, opravljenega v skladu s tem pravilnikom,
mora opraviti nastopno predavanje.
Nastopno
predavanje v okviru postopka pridobitve naziva opravi pred komisijo, ki jo
sestavljajo najmanj trije predavatelji višje šole oziroma trije učitelji
ustrezne visoke strokovne šole, in izpraševalec za slovenski knjižni jezik.
Komisija oceni kandidatovo usposobljenost za izobraževalno delo v višji šoli in
njegovo usposobljenost v slovenskem knjižnem jeziku ter oceno vpiše.v zapisnik o
nastopnem predavanju.
Komisijo iz
prejšnjega odstavka imenuje zavod, pristojen za izvolitev v
naziv.
23. člen
Strokovni
izpiti se opravljajo v času od 15. septembra do 15.
julija.
24. člen
Strokovni izpit
obsega:
1. Ustni del
strokovnega izpita za vse strokovne delavce.
2. Pisno nalogo
za svetovalne delavce, knjižničarje, organizatorje zdravstveno-higienskega
režima, prehrane, izobraževanja odraslih, obveznih izbirnih vsebin in
praktičnega pouka ter druge strokovne delavce, ki sodelujejo pri izvajanju
strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma
šole.
25. člen
Strokovnemu
delavcu, ki je strokovni izpit že opravil po drugih predpisih, se na njegov
predlog prizna posamezen del strokovnega izpita, ki vsebinsko ustreza programu
strokovnega izpita po tem pravilniku.
Komisija,
pristojna za strokovni izpit, na podlagi dokazil odloči, kateri del strokovnega
izpita se strokovnemu delavcu prizna, in z odločbo določi, kateri del
strokovnega izpita mora opravljati.
Komisija o
predlogu strokovnega delavca odloči najkasneje v tridesetih dneh od prejema
predloga.
Zoper odločbo
se strokovni delavec lahko pritoži v roku osem dni po vročitvi odločbe. O
pritožbi odloči minister.
26. člen
Strokovni izpit
se opravlja pred izpitno komisijo.
Liste
izpraševalcev po posameznih področjih vzgoje in izobraževanja določi minister.
Mandat izpraševalcev traja 4 leta. Z dnem imenovanja novih izpraševalcev preneha
mandat dosedanjim izpraševalcem.
Izpitno
komisijo sestavljajo: predsednik, namestnik predsednika in ustrezno število
izpraševalcev, ki so člani izpitne komisije.
Za opravljanje
organizacijskega in administrativnega dela za izpitne komisije imenuje minister
tajnika izpitnih komisij. Izpitno komisijo za posamezni strokovni izpit oblikuje
iz liste izpraševalcev tajnik izpitne komisije.
Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe kot jo mora
imeti v skladu z zakonom in drugimi predpisi kandidat za pristop k strokovnemu
izpitu.
27. člen
Strokovni
izpiti se opravljajo pred naslednjimi izpitnimi
komisijami:
1. izpitna
komisija za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev v
vrtcih,
2. izpitna
komisija za učitelje razrednega pouka v osnovnih šolah,
3. izpitna
komisija za učitelje predmetnega pouka v osnovni šoli,
4. izpitna
komisija za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov in korepetitorje v
glasbenem šolstvu
5. izpitna
komisija za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov v
nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednjem strokovnem in tehniškem
izobraževanju in srednjem splošnem izobraževanju,
6. izpitna
komisija za svetovalne delavce in knjižničarje v vrtcih oziroma
šolah,
7. izpitna
komisija za organizatorje zdravstveno-higienskega režima, prehrane, obveznih
izbirnih vsebin in druge strokovne delavce,
8. izpitna
komisija za učitelje in vzgojitelje v šolah in zavodih za otroke, mladostnike in
mlajše polnoletne osebe s posebnimi potrebami,
9. izpitna
komisija za vzgojitelje in druge strokovne delavce v domovih za učence in
dijaških domovih,
10.izpitna
komisija za učitelje praktičnega pouka in veščin, laborante, inštruktorje in
druge strokovne delavce v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednjem
strokovnem in tehniškem izobraževanju ter srednjem splošnem izobraževanju
in
11. izpitna
komisija za učitelje in druge strokovne delavce v organizacijah za izobraževanje
odraslih.
28. člen
Strokovni
delavec, ki želi opravljati strokovni izpit, se prijavi k izpitu na posebnem
obrazcu, ki ga določi minister.
Prijavo vloži
neposredno na sedežu komisije ali priporočeno po pošti.
Pripravnik
priloži prijavi overjen prepis spričevala oziroma diplome o končanem
izobraževanju, dokaz o pedagoškoandragoški izobrazbi,
pisno poročilo mentorja o poteku pripravnikovega usposabljanja in o
pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela, priprave
praktičnih nastopov.
Strokovni
delavec iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika prijavi
priloži overjen prepis spričevala oziroma diplome o končanem izobraževanju,
dokaz o pedagoškoandragoški izobrazbi, potrdilo o
uspešno opravljenem praktičnem nastopu, priprave praktičnih nastopov in ustrezno
dokazilo o opravljanju vzgojno izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli
(pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu ali drug dokument, ki izkazuje, da je
delavec opravljal vzgojno izobraževalno delo)
Strokovni
delavci vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom ter dvojezičnih vrtcev in šol
se v prijavi odločijo ali bodo strokovni izpit opravljali v slovenskem jeziku
ali v jeziku narodne skupnosti.
Strokovni
delavci dvojezičnih vrtcev in šol v prijavi navedejo tudi kateri učni jezik bodo
opravljali na osnovni in kateri na višji ravni
zahtevnosti.
29. člen
Ministrstvo,
pristojno za šolstvo, ugotovi z odločbo, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje
pogoje za opravljanje strokovnega izpita.
Pripravnika
oziroma strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje iz 19. člena tega pravilnika,
tajnik izpitne komisije obvesti o datumu in kraju opravljanja strokovnega
izpita.
30. člen
Od dneva
vložitve prijave za strokovni izpit do dneva, ko strokovni delavec opravlja
strokovni izpit, ne sme preteči več kot 90 dni.
V rok iz
prejšnjega odstavka se ne šteje čas, v katerem se strokovni izpiti v skladu s
23. členom tega pravilnika ne opravljajo.
31. člen
S pisno nalogo
se preveri usposobljenost strokovnega delavca za samostojno reševanje konkretnih
problemov na strokovnem področju, za katero se strokovni delavec
usposablja.
Temo pisne
naloge v soglasju s predsednikom izpitne komisije določi izpraševalec za
stroko.
Strokovni
delavec izdela pisno nalogo v obliki seminarske naloge. Temo seminarske naloge
določi izpraševalec za stroko.
Pisno nalogo na
obrazcu, ki ga določi minister, ocenita izpraševalec za stroko in izpraševalec
za slovenski knjižni jezik, in sicer z oceno: “opravil" ali “ni
opravil."
Če pisna naloga
strokovnega delavca ni ocenjena pozitivno, jo lahko po preteku dveh mesecev piše
ponovno.
32. člen
Strokovni
delavec iz druge točke 24. člena tega pravilnika lahko opravlja ustni del
strokovnega izpita po pozitivno ocenjeni pisni nalogi.
Delavcu, ki
ponavlja ustni del strokovnega izpita, ni potrebno ponovno pisati pisne
naloge.
33. člen
Ustni del
strokovnega izpita je sestavljen iz treh delov, ki jih kandidat opravlja po
naslednjem vrstnem redu:
1. ustavna
ureditev Republike Slovenije in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove
pravice in temeljne svoboščine,
2. predpisi, ki
urejajo področje vzgoje in izobraževanja in
3. slovenski
knjižni jezik oziroma za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim
jezikom ter dvojezičnih vrtcev in šol, del izpita v skladu s predpisi, ki
urejajo posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju
vzgoje in izobraževanja.
Vsebino ustnega
dela strokovnega izpita določi minister.
Vsebino ustnega dela
strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka objavi ministrstvo, pristojno za
šolstvo.
34. člen
Vprašanja na
ustnem delu strokovnega izpita morajo biti oblikovana tako, da zajamejo bistvo
posameznih delov iz prejšnjega člena tega pravilnika in strokovnemu delavcu
omogočijo prikaz preglednega znanja.
35. člen
Uspeh
strokovnega delavca pri posameznem delu ustnega dela strokovnega izpita oceni
komisija. Ocena posameznega dela strokovnega izpita in celotnega strokovnega
izpita je: “opravil” ali “ni opravil”.
Strokovni
delavec opravi strokovni izpit, če opravi vse dele ustnega dela strokovnega
izpita.
Izid izpita
razglasi predsednik oziroma namestnik predsednika komisije takoj po končanem
strokovnem izpitu.
Predsednik
oziroma namestnik predsednika izpitne komisije strokovnemu delavcu, ki uspešno
opravi strokovni izpit, izroči potrdilo o opravljenem strokovnem
izpitu.
36. člen
Strokovni
delavec, ki ne opravi nobenega dela ustnega dela strokovnega izpita, lahko
ponavlja celotni strokovni izpit, vendar najprej po preteku štirih mesecev od
dneva, ko je opravljal ustni del strokovnega izpita.
Strokovni
delavec, ki ne opravi enega oziroma dveh delov ustnega dela strokovnega izpita,
lahko enkrat ponovno opravlja ta del strokovnega izpita po preteku dveh mesecev
od dneva, ko je ta del izpita opravljal prvič.
Če pri
ponavljanju tega dela strokovnega izpita strokovni delavec izpita ne opravi,
mora ponovno opravljati celotni ustni del strokovnega izpita. Kolikor
strokovnega izpita tudi tokrat ne opravi, mora pri vsakem nadaljnjem ponavljanju
opravljati celotni ustni del strokovnega izpita. Opravlja ga lahko po preteku
štirih mesecev.
Če se strokovni
delavec iz drugega odstavka tega člena ne prijavi k ponovnemu opravljanju dela
strokovnega izpita v roku treh mesecev od dneva, ko ga ni opravil, opravlja
celotni ustni del strokovnega izpita.
37. člen
Strokovni
delavec, ki se prijavi k strokovnemu izpitu, vendar se ga iz neopravičenih
razlogov ne udeleži, se lahko ponovno prijavi k strokovnemu izpitu najprej po
preteku štirih mesecev.
38. člen
Strokovni
delavec, ki strokovnega izpita ne opravi, se lahko v treh dneh po razglasitvi
rezultatov strokovnega izpita, pritoži zoper oceno. Obrazloženo pritožbo vloži
ali priporočeno pošlje na ministrstvo, pristojno za
šolstvo.
Minister
najkasneje v petnajstih dneh odloči o pritožbi. če pritožbi ugodi in ocene ni
mogoče določiti na novo na podlagi izpitne dokumentacije, opravlja strokovni
delavec izpit ponovno. Na zahtevo kandidata tudi pred drugo izpitno
komisijo.
39. člen
O poteku
ustnega dela strokovnega izpita se vodi zapisnik.
V zapisnik se
vpiše oceno praktičnega nastopa oziroma pisne naloge, vprašanja pri vsakem delu
ustnega dela strokovnega izpita in oceno, ki jo doseže strokovni delavec pri
posameznem delu ustnega dela strokovnega izpita ter končno
oceno.
Zapisnik, na
obrazcu, ki ga določi minister, vodi predsednik izpitne
komisije.
40. člen
O strokovnih
izpitih se vodi evidenca, ki vsebuje:
- ime in
priimek strokovnega delavca ter datum in kraj rojstva,
- številko in
datum ter izdajatelja listine o doseženi stopnji
izobrazbe,
- datum in
številko potrdila o izpitu ter naziv in sestavo izpitne komisije
in
- zapisnik o
strokovnem izpitu.
Evidenco se
vodi na obrazcu, ki ga določi minister.
Evidenco se
lahko vodi tudi računalniško.
41. člen
Strokovni
delavec, ki izgubi potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, mora za izdajo
dvojnika vložiti prošnjo, ki ji priloži:
- potrdilo o
preklicu izvirnega potrdila o opravljenem strokovnem izpitu v Uradnem listu
Republike Slovenije in
- potrdilo o
plačani upravni taksi.
42. člen
Stroške prvega
opravljanja strokovnega izpita krije ministrstvo.
Višino
stroškov, ki jih pri ponovnem opravljanju celotnega strokovnega izpita krije
strokovni delavec, določi minister.
43. člen
Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo in za povračilo stroškov v zvezi
z delom v komisiji.
Višino zneskov
za plačilo dela predsednika in članov izpitne komisije ter za povračilo stroškov
določi minister.
IV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. Člen
Strokovni
delavec, ki je opravil strokovni izpit po predpisih, ki so veljali do
uveljavitve tega pravilnika, in knjižničar, ki je opravil strokovni izpit po
predpisih za knjižnične delavce, imata opravljen strokovni izpit, ki ustreza
temu pravilniku.
45. člen
Strokovni delavec, ki
je delovno razmerje sklenil pred uveljavitvijo zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, nadaljuje in zaključi usposabljanje ter
opravi strokovni izpit po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega
pravilnika.
Strokovni
delavec iz prvega odstavka tega člena opravlja ustni del strokovnega izpita iz
ustavne ureditve Republike Slovenije in predpisov, ki urejajo človekove in
otrokove pravice in temeljne svoboščine ter področje vzgoje in
izobraževanja.
Strokovni
delavec iz prvega odstavka tega člena mora opraviti strokovni izpit najkasneje v
dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika, sicer opravlja strokovni izpit po tem
pravilniku.
46. člen
Ne glede na
določbe tega pravilnika lahko pripravnik, če se na razpis delovnega mesta v
vrtcu oziroma šoli ne prijavi kandidat s predpisano izobrazbo, opravlja
vzgojno-izobraževalno delo. (Velja do
1.3.2007, Uradni list 19/2002)
Določba
prejšnjega odstavka se lahko uporablja največ pet let po uveljavitvi tega
pravilnika.
Plača
pripravnika iz prvega odstavka tega člena se določi tako, kot se v skladu z
zakonom določi plača vzgojitelja oziroma učitelja, ki nima strokovnega izpita. (Velja do 1.3.2007, Uradni list
19/2002)
47. člen
Dokler ne bodo
začele z delom šolske uprave, določene v 30. členu zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, vse naloge v zvezi s pripravništvom
opravlja ministrstvo.
48. člen
Pravilnik o
pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja
(Ur.l. SRS, št. 20/80) se po uveljavitvi tega pravilnika uporablja za strokovne
delavce iz 45. člena tega pravilnika in preneha veljati dve leti po uveljavitvi
tega pravilnika.
49. člen
Ta pravilnik
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Št.166-4/96Ljubljana,
dne 5. junija 1996.
dr.