Na podlagi 40. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
    o podrobnejših pogojih za organizacijo nivojskega pouka v 9-letni osnovni šoli

Splošne določbe

1. člen

Ta pravilnik določa postopek pri odločanju za ravni zahtevnosti in spreminjanje ravni zahtevnosti ter načine za oblikovanje učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka v 9-letni osnovni šoli.

2. člen

V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
    Fleksibilna diferenciacija je kombinacija temeljnega pouka, ki se izvaja v heterogenih matičnih oddelkih, in nivojskega pouka, ki se izvaja v homogenih učnih skupinah.
    Nivojski pouk v homogenih učnih skupinah je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi.
    Nivojski pouk v 8. in 9. razredu (delna zunanja diferenciacija) se izvaja v homogenih učnih skupinah in poteka na eni od treh ravni zahtevnosti, ki so opredeljene s cilji oziroma standardi znanja v učnih načrtih.
    Učna skupina za izvedbo nivojskega pouka je oblika združevanja učencev različnih oddelkov istega razreda.
    Za izvedbo nivojskega pouka v 8. in 9. razredu se oblikuje učna skupina za določeno raven zahtevnosti pri posameznem predmetu.
    Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko:
    – v šolah z manjšim številom učencev istega razreda oblikuje kombinirana učna skupina za pouk na dveh ravneh zahtevnosti,
    – v šolah z enim oddelkom istega razreda oziroma šolah, ki izvajajo pouk v kombiniranih oddelkih, oblikuje kombinirana učna skupina za pouk na vseh ravneh zahtevnosti.

3. člen

V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenskem jeziku oziroma italijanskem jeziku v šolah z italijanskim učnim jezikom, oziroma madžarskem jeziku kot prvem jeziku v dvojezičnih šolah (v nadaljnjem besedilu: materni jezik), tujem jeziku in matematiki, izvaja fleksibilna diferenciacija.
    V razredih, navedenih v drugem odstavku tega člena, se fleksibilna diferenciacija izvaja najmanj pri enem in največ pri treh predmetih. Skupno število ur predmeta, ki se izvajajo v učnih skupinah, ne sme preseči četrtine letnega števila ur tega predmeta. V 4. razredu se fleksibilna diferenciacija uvede v zadnjem ocenjevalnem obdobju.
    V 8. in 9. razredu se nivojski pouk izvaja pri vseh urah maternega in tujega jezika ter matematike.

Izbira in menjava učne skupine

4. člen

Ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja šola obvesti učence 4. razreda in njihove starše o tem, pri katerem predmetu se bo v zadnjem ocenjevalnem obdobju tega šolskega leta izvajala fleksibilna diferenciacija. Učenci se za učno skupino odločijo po posvetovanju z učiteljem in starši.
    Ob zaključku pouka v šolskem letu se učenci 4. razreda po posvetovanju z učiteljem in starši odločijo za učno skupino pri predmetu oziroma predmetih, pri katerih se bo izvajala fleksibilna diferenciacija v naslednjem šolskem letu.
    V prvem mesecu pouka v 5. razredu učenci lahko zamenjajo učno skupino. Učenci lahko zamenjajo učno skupino tudi med šolskim letom po posvetovanju s starši in učiteljem.

5. člen

Šola v mesecu maju obvesti učence 5. in 6. razreda ter njihove starše o tem, pri katerih predmetih se bo izvajal pouk v učnih skupinah v prihodnjem šolskem letu ter jih seznani z načinom vključevanja učencev v učne skupine.
    Šola v mesecu juniju organizira govorilne ure in druge oblike sodelovanja z učenci in starši. Pri svetovanju učencu o izbiri učne skupine sodelujejo poleg staršev in razrednika tudi učitelji, ki poučujejo predmete, pri katerih šola izvaja pouk v učnih skupinah in šolska svetovalna služba.
    Učenci sporočijo razredniku svojo odločitev o izbiri učne skupine pri posameznem predmetu najkasneje do zaključka pouka v šolskem letu. Podatek o tem, za katero učno skupino se odloči učenec, se vpiše v šolsko dokumentacijo (Dnevnik).
    V prvem mesecu pouka v šolskem letu učenec lahko zamenja učno skupino. Učenec lahko zamenja učno skupino tudi med šolskim letom po posvetovanju s starši in učiteljem. Podatek o spremembi se vnese v šolsko dokumentacijo (Dnevnik).

Izbira ravni zahtevnosti in spreminjanje ravni zahtevnosti

6. člen

Učence 7. razreda in njihove starše šola najkasneje do konca prvega ocenjevalnega obdobja v šolskem letu seznani z nivojskim poukom, ki se izvaja v 8. in 9. razredu.
    Šola učencem in staršem predstavi zlasti:
    – cilje oziroma standarde posameznih ravni zahtevnosti, opredeljenimi z učnimi načrti, pri maternem in tujem jeziku ter matematiki v 8. in 9. razredu,
    – načine ocenjevanja pri nivojskem pouku ter zaključevanje ocen ob koncu šolskega leta in ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja,
    – strokovne podlage za svetovanje pri odločanju za ravni zahtevnosti,
    – možnosti učenca, da se pri različnih predmetih odloči za različne ravni zahtevnosti,
    – možnosti prehajanja med ravnmi zahtevnosti v 8. in 9. razredu,
    – organizacijo izvedbe nivojskega pouka,
    – predvideno kadrovsko zasedbo za izvajanje nivojskega pouka.

7. člen

Šola na podlagi odločitev učencev za ravni zahtevnosti v zadnjem tednu pouka v 7. razredu oblikuje učne skupine za izvedbo nivojskega pouka v 8. razredu.
    Učenci in starši morajo biti o oblikovanju učnih skupin v zadnjem tednu pouka seznanjeni najkasneje na začetku tretjega ocenjevalnega obdobja.

8. člen

Šola pri svetovanju učencem za odločitev o ravni zahtevnosti pri nivojskem pouku pri posameznem predmetu upošteva:
    – oceno pri predmetu v 7. razredu,
    – če v 7. razredu ocena pade, pa tudi oceno pri tem predmetu od 4. razreda dalje.
    Šola učencu svetuje, da pri odločanju upošteva tudi:
    – rezultate pri preverjanju znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja,
    – sodelovanje in dosežke na tekmovanjih iz znanja,
    – sodelovanje in dosežke v interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih v šoli in izven nje.

9. člen

Učenci sporočijo svojo odločitev za raven zahtevnosti v 8. razredu najkasneje do razdelitve spričeval za 7. razred pisno na obrazcu “Izbira ravni zahtevnosti“. Na enak način učenci sporočijo tudi svojo odločitev za raven zahtevnosti v 9. razredu in sicer najkasneje do razdelitve spričeval za 8. razred. Starši s podpisom potrdijo, da so seznanjeni z odločitvijo učenca. Razrednik odločitev učenca za raven zahtevnosti vpiše v šolsko dokumentacijo (Dnevnik).

10. člen

Učenec lahko v prvem mesecu pouka v 8. in 9. razredu in ob zaključku ocenjevalnih obdobij po posvetovanju s starši, učitelji in šolsko svetovalno službo spremeni raven zahtevnosti. Starši s podpisom potrdijo, da so seznanjeni z odločitvijo učenca o spremembi ravni zahtevnosti.
    Razrednik spremembo ravni zahtevnosti vpiše v šolsko dokumentacijo (Dnevnik).

11. člen

V 9. razredu učenec lahko ob zaključku ocenjevalnih obdobij spremeni raven zahtevnosti na podlagi ocen.
    Če je učenec, ki obiskuje pouk pri posameznem predmetu na prvi ravni zahtevnosti, v ocenjevalnem obdobju ocenjen v večini primerov s 6 točkami oziroma je učenec, ki obiskuje pouk na drugi ravni zahtevnosti v večini primerov ocenjen z 8 točkami, lahko preide na drugo oziroma tretjo raven zahtevnosti.
    Če je učenec, ki obiskuje pouk pri posameznem predmetu na tretji oziroma drugi ravni zahtevnosti, v ocenjevalnem obdobju ocenjen v večini primerov s točkami 7 in manj oziroma 5 in manj, po posvetovanju s starši, učitelji in šolsko svetovalno službo ostane na isti ravni oziroma lahko prestopi na drugo oziroma prvo raven zahtevnosti.

Oblikovanje učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka

12. člen

V skladu z normativi in standardi v osnovni šoli se za izvedbo nivojskega pouka v učnih skupinah oblikuje ena učna skupina več, kot je oddelkov istega razreda (n + 1).
    Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se dodatna skupina ne oblikuje:
    – v šoli z enim oddelkom istega razreda, v katerem je 14 ali manj učencev,
    – v šolah s kombiniranim oddelkom z učenci dveh ali več razredov, v katerih je 14 ali manj učencev.
    Izjemoma se v šolah z dvema oddelkoma istega razreda z manj kot 42 učenci dodatna skupina ne oblikuje, kadar je mogoče eno od obeh učnih skupin oblikovati tako, da se vanjo združi vse učence, ki se odločijo za dve sosednji ravni zahtevnosti in se pri tem ne preseže normativa 21 učencev.
    Dodatna skupina se izjemoma ne oblikuje tudi v šolah s tremi ali več oddelki istega razreda, kadar je mogoče učne skupine, sestavljene iz učencev, ki so se odločili za isto raven zahtevnosti, oblikovati tako, da nobena ne preseže normativa 28 učencev.
    Šola lahko oblikuje učne skupine v skladu s tretjo in četrto alineo prejšnjega odstavka tega člena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.

Prehodne in končne določbe

13. člen

V času postopnega uvajanja programa 9-letne osnovne šole se učenci 5. razreda 8-letne osnovne šole, ki se v 6. razredu vključijo v izvajanje programa 7. razreda 9-letne osnovne šole, ob koncu šolskega leta v 5. razredu odločijo za učno skupino pri predmetih, pri katerih se izvaja fleksibilna diferenciacija v 7. razredu.
    Postopek odločanja za učno skupino iz prejšnjega odstavka poteka v skladu z določili 5. in 6. člena tega pravilnika.

14. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 603-37/99

Ljubljana, dne 7. aprila 1999.

dr. Slavko Gaber l. r.     Minister     za šolstvo in šport