Uradni list SRS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/2000, 56/2001
KOLEKTIVNA POGODBA za dejavnost vzgoje in izobraževanja v
Republiki Sloveniji
(neuradno prečiščeno
besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
1. člen
To kolektivno pogodbo skleneta Ministrstvo za šolstvo in šport in reprezentativni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja za območje Republike Slovenije.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
2. člen
Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce, ki kot javno službo opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja ter dejavnost dijaških in študentskih domov, in za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni.
Izraz "zaposleni delavci" v smislu te pogodbe pomeni vse delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega v zavodu ali pri delodajalcu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Izraz "ravnatelj" v smislu te pogodbe pomeni ravnatelja, rektorja, dekana oziroma direktorja.
Izraz "svet javnega zavoda" v smislu te pogodbe pomeni tudi organ upravljanja visokošolskega zavoda.
Izraz “organizator izobraževanja” v smislu te pogodbe pomeni organizatorja praktičnega pouka (vodja delavnic) oziroma organizatorja dela na posestvu (vodja posestva), organizatorja delovne prakse, organizatorja praktičnega usposabljanja v obratovalnicah, organizatorja praktičnega izobraževanja na višjih strokovnih šolah, vodjo oziroma organizatorja izobraževanja odraslih, računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in organizatorja šolske prehrane.
Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, če ni s statutom zavoda ali drugim splošnim aktom urejeno ugodneje.
II. OBLIGACIJSKI DEL
3. Pozitivna izvedbena dolžnost
3. člen
Stranki te kolektivne pogodbe si morata prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
4. Negativna izvedbena dolžnost
4. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
5. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe
5. člen
V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev. Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka, od pogodbe ni mogoče odstopiti. Po odstopu od pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
6. Reševanje kolektivnih sporov
6. člen
Za reševanje kolektivnih sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.
7. Sestava komisije za pomirjevanje
7. člen
Vsaka stranka imenuje v komisijo za pomirjevanje dva člana. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev. Komisija za pomirjanje se konstituira najkasneje v 60 dneh.
8. Začetek postopka
8. člen
Postopek pomirjanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
9. Učinki pomirjanja
9. člen
Pomirjanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjanje za neuspešno, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjanje ali če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta mora biti sestavljen v pisni obliki. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje ali spreminja.
Če je pomirjanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
10. Imenovanje arbitražnega sveta
10. člen
Vsaka stranka imenuje tri člane arbitražnega sveta. Vsak član mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed strokovnjakov s področja delovnega prava.V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore.
Če ena od strank ne imenuje arbitrov in se ne udeležuje sej ter tako ovira odločanje arbitraže, lahko nasprotna stranka sproži spor pred stvarno pristojnim sodiščem.
11. Odbor za razlago kolektivne pogodbe
11. člen
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje dva člana, petega pa imenujeta sporazumno.
12. člen
Kadar stranka, ki zastopa delavce po tej kolektivni pogodbi, nastopa v razmerju do druge stranke, zavzema do posameznih vprašanj enotno stališče. V ta namen oblikuje komisijo, v kateri so zastopani z določenim številom članov posamezni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Število članov v komisiji je odvisno od števila članov, ki jih posamezna sindikalna organizacija ima. Ta komisija ima pristojnost, da imenuje člane v komisijo za pomirjanje, arbitražni svet in odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe.
12. Ponudba za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe
13. člen
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.
V primeru, da druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe ali se v določenem času ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjanje.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
13. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
14. člen
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
III. NORMATIVNI DEL
14. Sodelovanje delavcev pri upravljanju zavoda
15. člen
Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko predstavnikov v zavodu.
16. člen
Vsakemu delavcu mora zavod omogočiti sodelovanje pri upravljanju.
Delavec kot posameznik ima pravico:
- do pobud, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto, delovno ali organizacijsko enoto in odgovorov na te pobude;
- biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju;
- povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto ali organizacijo dela
- zahtevati da mu ravnatelj ali od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in drugih področij delovnega razmerja.
Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alinee prejšnjega odstavka delavec naslovi pisno ali ustno neposredno na ravnatelja ali pomočnika ravnatelja.
Ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od postavljene pobude, zahteve ali vprašanja.
15. Obveščanje delavcev
17. člen
Ravnatelj mora obveščati delavce o:
- spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda
- spremembah organiziranosti, organizaciji dela in delovnih postopkih
- letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju
- spremembah veljavnih zakonov, o novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo delavce v dejavnosti
- predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in razlogih zanje
- letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa
- kriterijih in merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti delavcev
- merilih za spodbujanje inovativnosti
- ukrepih za zdravo in varno delovno okolje
- predlogu letnega delovnega načrta
- sistemizaciji delovnih mest.
Ravnatelj mora obveščati delavce tudi o drugih zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj, pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
O zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena se delavce pisno obvesti najkasneje osem dni pred sprejemom odločitev ravnatelja ali sveta zavoda.
16. Skupno posvetovanje
18. člen
Ravnatelj je dolžan obveščati reprezentativne sindikate v zavodu in zahtevati skupno posvetovanje glede:
- statusnih sprememb
- potrebe po novih delavcih (število in profili)
- razporejanja delavcev iz zavoda v druge organizacije
- razporejanja delavcev iz kraja v kraj
- odpuščanja delavcev.
Potrebne informacije za posvetovanje o zadevah iz prve alinee tega člena je ravnatelj dolžan posredovati reprezentativnim sindikatom najmanj 30 dni, v ostalih zadevah pa 8 dni pred sprejemom odločitve ravnatelja ali sveta zavoda. Skupno posvetovanje mora ravnatelj sklicati najmanj 3 dni pred sprejemom odločitve.
17. Predhodno mnenje
19. člen
Ravnatelj mora 15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno mnenje reprezentativnih sindikatov o:
- zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev
- začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa
- času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov
- uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti,
- razvrščanja oziroma napredovanju v višje plačilne razrede in določanju plač in drugih prejemkov na tej podlagi
- ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni
- določanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.
Reprezentativni sindikati oblikujejo predhodno mnenje na podlagi večinskega stališča zaposlenih delavcev.
Če organ upravljanja oziroma ravnatelj pri odločitvi ni upošteval mnenja reprezentativnih sindikatov jih mora v osmih dneh obvestiti o razlogih za svojo odločitev.
Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če sindikati ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko je bila dana zahteva.
Na zahtevo reprezentativnega sindikata mora ravnatelj v osmih dneh organizirati razgovor s sindikalnimi predstavniki.
1. DELOVNA RAZMERJA
1. Sistemizacija
20. člen
Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delovne izkušnje kot posebni delovni pogoj za sklenitev delovnega razmerja se lahko opredelijo do pet let.
2. Organ, ki odloča o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati
21. člen
Sklep o potrebi sklenitve delovnega razmerja sprejme ravnatelj in opravi izbiro med kandidati.
3. Prenos pooblastil
22. člen
Pooblastila za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno ali posamično pooblastilo), o katerih odloča ravnatelj, lahko prenese na pomočnika ravnatelja.
4. Pogodba o zaposlitvi
23. člen
Zavod in delavec skleneta pisno pogodbo o zaposlitvi, najkasneje z dnem nastopa dela.
Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi je potrebno delavca seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki urejajo njegove pravice in obveznosti.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in se mu te pravice ne sme odreči.
Pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta izdelali enoten obrazec pogodbe o zaposlitvi, ki bo vseboval minimum obveznih elementov in ga posredovali vsem vzgojnoizobraževalnim zavodom.
5. Poskusno delo
24. člen
Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:
- za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti en mesec,
- za dela V. skupine zahtevnosti dva meseca,
- za dela VI. in VII. skupine zahtevnosti tri mesece,
- za dela VIII. in IX. skupine zahtevnosti štiri mesece.
Poskusno delo ne more biti daljše kot je določeno v objavi.
25. člen
Delavca na poskusnem delu spremlja tričlanska komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno stopnjo strokovne izobrazbe kot se zahteva za delovno mesto, na katero je razporejen delavec na poskusnem delu. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sprejme do izteka roka. Sklep, mora biti obrazložen in imeti pravni pouk.
26. člen
Če delavec odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, če odsotnost znaša več:
- kot 5 delovnih dni za dela I. do IV. skupine zahtevnosti,
- kot 10 delovnih dni za dela V. skupine zahtevnosti,
- kot 15 delovnih dni za dela VI. in VII. skupine zahtevnosti,
- kot 20 delovnih dni za dela VIII. in IX. skupine zahtevnosti.
6. Pripravništvo
27. člen
Delavec, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik opravlja pripravništvo in strokovni izpit v skladu s to pogodbo.
Pedagoški delavec in strokovni delavec, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik, opravlja pripravništvo in strokovni izpit po specialnih predpisih.
Pripravništva ni potrebno ponovno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju dosegal višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica in stroke.
28. člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:
- če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,
- če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
29. člen
Pripravnik pripravi poročilo o poteku pripravništva.
Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit. Izpit se opravlja praviloma pred iztekom pripravniške dobe.
30. člen
Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:
- za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo - največ 6 mesecev,
- za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo - največ 8 mesecev,
- za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo - največ 10 mesecev.
Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša do 1/4 pripravniške dobe. V primeru zelo uspešnega dela pripravnika se lahko na predlog ravnatelja v skladu s posebnimi predpisi skrajša pripravniška doba do 1/2. O skrajšanju pripravniške dobe odloča komisija za spremljanje pripravniške dobe.
31. člen
Pripravništvo se lahko podaljša, če znaša opravičena odsotnost z dela pripravnika:
- za dela IV. in V. stopnje več kot 14 delovnih dni,
- za dela VI. stopnje več kot 21 delovnih dni,
- za dela VII. stopnje več kot 28 delovnih dni.
32. člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ni uspešen.
7. Razporejanje delavcev
33. člen
Delavca se lahko razporedi v drug kraj največ za 6 mesecev, na način in pod pogoji kot jih določa četrti odstavek 24. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 18/91 in 34/93).
Za nedoločen čas delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve:
- če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi dve uri in več,
- če je samohranilka(ec) z otrokom do 7 let,
- če ima otroka starega do 5 let,
- če je invalid II. ali III. kategorije,
- če je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske),
- če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.
Če razporeditev iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti bivališča zahteva delavčevo preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti šolanja otrok.
34. člen
Zavod mora razporediti delavca - invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto na podlagi pravnomočnega sklepa pristojne komisije, ki je ugotovila spremenjene delovne zmožnosti delavca.
Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo oziroma v višini 100% osnovne plače povečane za dodatek na delovno dobo, če je nastopila invalidnost pri delavcu zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu.
Če je za delavca ugodneje, se mu nadomestilo, iz drugega odstavka tega člena, izplačuje v višini 70% povprečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih treh mesecih, za redno delo brez povečanega obsega dela in delovne uspešnosti.
35. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru višje sile, reševanja človeških življenj in zdravja, nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare naprav.
Delavec prejme v primerih razporeditve po prejšnjem odstavku enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
8. Prevzem delavcev v drugo organizacijo
36. člen
Delavca je mogoče prevzeti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu pod naslednjimi pogoji:
- da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
- da druga organizacija oziroma delodajalec zaposli vse delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev
- da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah na podlagi predhodnega mnenja sindikata.
8.a Prehodi delavcev iz vrtca v osnovno šolo ob uvedbi 9-letnega programa
36.a člen
Osnovna šola, ki uvede 9-letni program, prevzame v skladu z normativi in standardi za osnovno šolo, v začetku šolskega leta, ko začne prvič izvajati 9-letni program, vzgojitelje predšolskih otrok. V osnovno šolo, ki izvaja program 9-letne osnovne šole, je mogoče iz vrtca začasno za obdobje enega šolskega leta, razporediti vzgojitelje predšolskih otrok, da se tako otrokom olajša prehod iz vrtca v šolo.
Prevzem vzgojiteljev
predšolskih otrok v šolskem letu, ko začne osnovna šola prvič izvajati program
9-letne osnovne šole
36.b člen
Osnovna šola praviloma v šolskem letu, ko začne prvič izvajati program 9-letne osnovne šole prevzame od vrtca vzgojitelje predšolskih otrok za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo.
Prevzem se opravi praviloma med vrtcem in šolo, ki delujeta na območju občine, ki je ustanoviteljica obeh zavodov. Ravnatelj šole najkasneje do 31. maja ugotovi potrebno število vzgojiteljev predšolskih otrok za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli in drugih oblik organiziranega dela z učenci ter za navedena mesta pripravi posebno interno objavo in jo posreduje vrtcem, ki delujejo na območju šolskega okoliša. Interna objava se objavi v prostorih vrtca, v njej pa je treba navesti:
– zahtevane pogoje,
– 8-dnevni rok, do katerega se lahko prijavijo kandidati,
– 8-dnevni rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri.
Za objavo interne objave v prostorih vrtca je odgovoren njegov ravnatelj.
Osnovna šola praviloma prevzame tiste vzgojitelje predšolskih otrok, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– izpolnjujejo izobrazbene pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok iz tretjega odstavka 40. oziroma 56. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) v povezavi s 103. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97).
– imajo opravljena najmanj dva modula izobraževanja za učitelje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in
– imajo izkušnje v oddelkih s programom priprave na šolo.
V primeru, da se prijavi več kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, kot je predvidenih delovnih mest, opravi izbiro delavcev, ki bodo prevzeti, ravnatelj šole v soglasju z ravnateljem vrtca.
Pogodbo o prevzemu vzgojiteljev predšolskih otrok iz vrtca v šolo skleneta ravnatelja vrtca in šole.
Vzgojitelj predšolskih otrok iz prejšnjega odstavka sklene v osnovni šoli delovno razmerje za nedoločen čas. Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja (dodatki, dopusti, jubilejne nagrade, napredovanje itd.) se delavcu upošteva tudi delovna doba, ki jo je dopolnil v vrtcu.
Delavcem, ki so bili prevzeti v skladu s prejšnjimi odstavki, tri leta po prevzemu ne more prenehati delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov.
Razporejanje vzgojiteljev
predšolskih otrok v osnovno šolo za obdobje enega leta
36.c člen
Vzgojitelja predšolskih otrok, ki je v vrtcu opravljal delo v oddelku otrok pred vstopom v program 9-letne osnovne šole, je mogoče za obdobje enega šolskega leta začasno razporediti iz vrtca v osnovno šolo za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo v osnovni šoli.
Vzgojitelj predšolskih otrok sklene delovno razmerje v osnovni šoli za obdobje, ki ga opredelita ravnatelja šole in vrtca. Vzgojitelju v tem času v vrtcu mirujejo pravice iz delovnega razmerja.
Po preteku delovnega razmerja, sklenjenega v skladu s prejšnjim odstavkom, se vzgojitelj predšolskih otrok vrne v vrtec in nadaljuje z delovnim razmerjem, ki ga je imel sklenjenega v vrtcu.
O začasni razporeditvi vzgojitelja predšolskih otrok v šolo sporazumno odločita ravnatelja vrtca in šole.
Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja (dodatki, dopust, jubilejne nagrade, napredovanja in podobno) se delavcu upošteva tudi delovna doba, ki jo je dopolnil v vrtcu oziroma v šoli.
To določilo velja in se smiselno uporablja tudi za razporeditev učitelja, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok in ostale pogoje iz drugega odstavka 36.b člena te pogodbe iz šole v oddelek vrtca, v katerega so vključeni otroci, ki bodo v naslednjem šolskem letu vstopili v šolo.
36.č člen
Delavcu iz 36.b in 36.c člena se šteje, da izpolnjuje predpisane pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe, za določitev količnika njegove osnovne plače pa se uporablja 1.a točka tarifne priloge te pogodbe z upoštevanjem pridobljenega naziva in pridobljenih plačilnih razredov.
9. Delo na domu
37. člen
V aktu o sistemizaciji vzgojnovarstvenega zavoda se določi, na katerih delovnih mestih je dopustno uvesti delo na domu.
Pogoji in način opravljanja dela na domu se uredijo med vzgojnovarstvenim zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi. Vzgojnovarstveni zavod in delavec s pogodbo opredelita predvsem pogoje in način opravljanja dela na domu ter nadomestilo za uporabo delavčevih delovnih sredstev za delo na domu, in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije ter povračilo ostalih materialnih stroškov. Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja kot delavci, ki delajo v vzgojnovarstvenem zavodu. Vzgojnovarstveni zavod je dolžan zagotavljati varne pogoje dela in nadzorovati varnost pri delu. V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
10. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu
38. člen
Pri določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov se upošteva seštevek točk po vseh kriterijih. Kot presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk.
39. člen
Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev:
1. Delovna uspešnost delavca: točk
a) nadpovprečna 30
b) povprečna 10
c) podpovprečna 0
Kriterij delovne uspešnosti se upošteva samo v primeru, če se je ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev.
2. Strokovna izobrazba:
Delavec ima:
a) zahtevano strokovno izobrazbo 30
b) eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo 10
c) dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane 0
3. Naziv:
a) mentor 10
b) svetovalec 20
c) svetnik 30
4. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja:
a) ima zahtevane delovne izkušnje 5
b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0
5. Dosežena delovna doba:
a) do 3 let 3
b) nad 3 do 7 let 6
c) nad 7 do 10 let 9
d) nad 10 do 15 let 13
e) nad 15 do 20 let 17
f) nad 20 do 25 let 20
g) nad 25 let 25
6. Zdravstveno stanje:
a) delavec ima kronično ali ponavljajoče obolenje 10
b) slabše zdravstveno stanje delavca zaradi poškodb pri delu 20
7. Socialno stanje:
a) zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec 20
b) število nepreskrbljenih otrok:
- za vsakega otroka
po
5
c) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski
poklic
(popoldanska obrt) ali delavec, ki je lastnik kmetijskih
obdelovalnih površin nad
d) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot
postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih
površin nad
e) delavec, ki je pretežni lastnik ali družabnik v
delujočem
zasebnem ali mešanem
podjetju
-30 točk
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
40. člen
Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov, pripada odpravnina v višini 50 % njegove povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih.
Odpravnina iz prejšnjega odstavka se izplača delavcu najkasneje do izteka odpovednega roka.
41. člen
Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov, s katerimi razpolaga zavod oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajen presežek delavcev.
Delavcu, ki predloži dokončen sklep, s katerim je njegov zakonec določen kot presežek, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem.
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.
42. člen
Ravnatelj mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
43. člen
Če svet zavoda sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
V primeru, ko je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.
Kadar se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež zavoda.
11. Delovni čas
44. člen
Polni delovni čas je 40 ur tedensko.
12. Letni dopust
45. člen
Delavci zaposleni v vzgojnoizobraževalnih zavodih praviloma izrabijo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic.
46. člen
Delavec ima pravico do letnega dopusta po kriterijih opredeljenih s to pogodbo, ne glede na to ali dela polni ali krajši delovni čas od polnega.
Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico do sorazmernega dela dopusta. Sorazmerni del dopusta se določi tako, da se število pripadajočih dni letnega dopusta deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je delavec že izpolnil v zavodu.
47. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti.
1. točka
Delavcu pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
- do 3 leta delovne dobe 19 dni
- nad 3 do 7 let delovne dobe 20 dni
- nad 7 do 10 let delovne dobe 21 dni
- nad 10 do 15 let delovne dobe 22 dni
- nad 15 do 20 let delovne dobe 23 dni
- nad 20 do 25 let delovne dobe 24 dni
- nad 25 let delovne
dobe
25 dni
2. točka
Glede na najvišjo stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto:
- delavcem VIII. in IX. skupine zahtevnosti - 6 dni letnega dopusta
- delavcem VII. in VII./2 skupine zahtevnosti - 5 dni letnega dopusta,
- delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti - 4 dni letnega dopusta,
- delavcem V. skupine zahtevnosti - 3 dni letnega dopusta
- delavcem na vseh ostalih delovnih mestih - 2 dni letnega
dopusta.
3. točka
Delavcu se letni dopust glede na zahtevnost dela poveča:
- za vodenje zavoda - 5 dni,
- za vodenje enote vrtca, podružnične šole oziroma opravljanja funkcije pomočnika ravnatelja – 4 dni,
- za vzgojnoizobraževalno in drugo delo z otroci oziroma učenci s
posebnimi potrebami v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in
mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami in šolah s prilagojenim
programom:
a) z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida sluha in
govora ter
z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju - 3 dni
b) z
motnjami vedenja in osebnosti in z zmerno motnjo v duševnem
razvoju - 5
dni
c) s težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami - 10 dni
- za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih razmer - 3 dni
- za delo v nočnem času - 3 dni
Učiteljem, vzgojiteljem, varuhom, svetovalnim delavcem in drugim strokovnim
delavcem, ki jih določa zakon, se letni dopust poveča za 1 dan.
4. točka
Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
- materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka do 7 leta starosti 2 dni,
- materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka nad 7 let do 15 let starosti za 1 dan,
- invalidu II. in III. kategorije za 1 dan,
- delavcu. ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo za 5 dni,
- delovnemu invalidu in delavcu z najmanj 60% telesno okvaro za 5 dni.
5. točka
Delavcu, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen pogoj v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
48. člen
Kot dnevi letnega dopusta se štejejo delovni dnevi. V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote.
Delavec ima pravico dva dni letnega dopusta izrabiti na tista dneva, ki ju sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti zavod tri delovne dni pred izrabo. Delavec teh dveh dni ne more koristiti v istem tednu.
13. Odmor
49. člen
Delavci imajo pravico do dnevnega 30 minutnega odmora. Odmor se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu delovnega časa. Izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce se uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru zavoda.
14. Odsotnost z dela z nadomestilom plače
50. člen
Delavec je lahko odsoten z dela največ 7 delovnih dni s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu, in sicer:
- sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana (zakonec, otroci, posvojenci in pastorki) v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila,
- pet dni zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah na državni ali mednarodni ravni in v primeru elementarnih nesreč,
- tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drugo stanovanje,
- dva dni za poroko otroka,
- en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov (stari starši, brat, polbrat, sestra, polsestra, vnuk, vnukinja, tašča in tast), zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad 5 dni.
V primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.
15. Druge krajše odsotnosti
51. člen
Za pripravo na strokovni izpit pripada pripravniku do V. stopnje strokovne izobrazbe 5 delovnih dni, pripravniku VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 7 delovnih dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače. To odsotnost lahko koristi le enkrat.
Na osnovi predloga medicine dela ima delavec pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom osebnega dohodka za medicinsko programirano zdravljenje.
Delavcu se mora zagotoviti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja funkcije v državnih organih in organih lokalnih skupnosti ter zaradi opravljanja funkcij v najvišjih organih reprezentativnih sindikatov dejavnosti, ki so opredeljeni s statuti, veljavnimi na dan podpisa te pogodbe.
Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri. Prosti dnevi se jim računajo, kot da so na delu.
Delavec sme biti odsoten z dela ob nadomestilu plače zaradi iskanja nujne zdravniške pomoči, vendar največ tri ure za posamezen primer in ne več kot 20 ur na leto. To velja tudi v primeru, ko delavec išče zdravniško pomoč za ožjega družinskega člana.
16. Odsotnost z dela brez nadomestila plače
52. člen
Delavec je lahko odsoten brez nadomestila plače do 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa. Delavcu se odobri odsotnost zaradi:
- zasebnega potovanja,
- nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
- zdravljenja na lastne stroške.
- strokovnega izpopolnjevanja, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka,
- sodelovanja na kulturnih in športnih prireditvah,
- sodelovanja na kongresih, konferencah političnih strank in drugih organizacij,
- drug neodložljiv osebni opravek.
V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo.
Delavcu, ki je na izobraževanju v lastnem interesu zavod lahko sofinancira šolnino oziroma mu omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi.
17. Izobraževanje delavcev
17.1 Stalno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
53. člen
Delavci imajo pravico do stalnega strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen mora zavod delavcem na delovnih mestih za katere se zahteva najmanj srednja izobrazba omogočiti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta, ostalim delavcem pa najmanj 2 dni letno oziroma 6 dni na vsaka tri leta.
Stroške strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod.
Delavcu pripada povračilo stroškov povezanih s stalnim strokovnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem:
- potni stroški,
- kotizacija,
- stroški bivanja.
17.2. Izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe
54. člen
Delavci imajo pravico do izobraževanja za pridobitev javno veljavne izobrazbe v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na takšno izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
Delavec, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v interesu zavoda in delavec, ki je na takšno izobraževanje napoten, sklene z zavodom pogodbo, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.
a) Izobraževanje v interesu zavoda in napotitev na izobraževanje
55. člen
Delavcu, ki se izobražuje za pridobitev javno veljavne izobrazbe v interesu zavoda in delavcu, ki je na izobraževanje napoten s strani zavoda, pripada:
- za vsako prvo opravljanje izpita na ravni izobraževanja do V. stopnje - 3 delovni dnevi,
- za vsako prvo opravljanje izpita na višji ali visoki stopnji izobraževanja - 5 delovnih dni,
- za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti -10 delovnih dni,
- za diplomo na višji ali visoki šoli -15 delovnih dni,
- za vsako prvo opravljanje izpita na podiplomskem študiju -10 delovnih dni,
- za pripravo magistrske naloge - 25 delovnih dni,
- za pripravo doktorske disertacije - 35 delovnih dni.
Delavcu pripada tudi povračilo stroškov šolnine, razen če zavod sam krije te stroške.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
b) Izobraževanje v lastnem interesu
55.a člen
Delavcu, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi.
Zavod lahko z delavcem iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Če se z zakonom za posamezno delovno mesto na področju vzgoje in izobraževanja pogoji za opravljanje dela spremenijo in se predpiše zahtevnejša stopnja strokovne izobrazbe, kot je veljala ob sklenitvi delovnega razmerja delavca za to delovno mesto, potem pripada delavcu, ki se za dosego te strokovne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu:
- za vsako prvo opravljanje izpita 2 delovna dneva,
- za pripravo na zaključni izpit 7 delovnih dni,
- za pripravo diplome 10 delovnih dni.
S pogodbo iz drugega odstavka se te pravice lahko določijo za delavca tudi ugodneje.
56. člen
Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi ravnatelj po predhodnem mnenju strokovnega organa. Ravnatelj sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati svetu zavoda.
Poročilo pripravi ravnatelj.
57. člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih v Sloveniji.
V primerih, ko v Sloveniji ni ustreznih izobraževalnih zavodov, se lahko napoti delavca na izobraževanje v tujino.
58. člen
Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje, je dolžan ostati na delu v zavodu toliko časa po zaključenem študiju, kot je trajalo izobraževanje.
18. Delovna praksa dijakov in študentov
59. člen
Dijake in študente sprejme na delovno prakso ravnatelj.
Delovna praksa se opravlja po programu šole, ki pošilja učence in študente na prakso.
60. člen
Dijaku oziroma študentu se določi mentorja. Mentor dijaka oziroma študenta na delovni praksi spremlja, vodi in nadzoruje, ob koncu pa tudi oceni njegovo delo.
61. člen
Zavod mora dijaka in študenta na delovni praksi:
- seznaniti s predpisi o varstvu pri delu,
- seznaniti z nevarnostmi pri delu, ki ga bo opravljal,
- zavarovati za primer nesreče pri delu,
- seznaniti s predpisi o tajnosti podatkov.
19. Varstvo starejših delavcev
62. člen
Vzgojitelju, pomočniku vzgojitelja, varuhu, učitelju in predavatelju višje šole s 35 leti delovne dobe oziroma s 30 leti delovne dobe za ženske, od tega najmanj 25 let oziroma 20 let v vzgoji in izobraževanju za ženske, se učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje zmanjša za 2 uri.
Pedagoškim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se pri ugotavljanju delovne dobe iz prejšnjega odstavka k delovni dobi v vzgoji in izobraževanju prišteje tudi dejanska delovna doba, ki jo je delavec kot pogoj za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnil s predhodno pridobljenimi delovnimi izkušnjami.
Delavec oziroma delavka iz prvega odstavka prejema plačo za polni delovni čas.
20. Varstvo pri delu
63. člen
Ravnatelj je dolžan v skladu z normativi in standardi sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi varno delo delavcev in varnost otrok. V nasprotnem primeru delavec ni dolžan sprejeti dela.
Ravnatelj oziroma poslovodni organ zavoda je odgovoren za varno delo, zato mora:
-prilagajati delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu
-organizirati preventivne zdravstvene preglede najmanj enkrat na tri leta za vse delavce zavoda.
21. Prenehanje delovnega razmerja
64. člen
Dolžina odpovednega roka:
- za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti 1 mesec
- za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti 2 meseca
- za delavce VI. in VII. skupine zahtevnosti 3 mesece
- za delavce VIII. in IX. skupine zahtevnosti 4 mesece.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec, zaradi iskanja nove zaposlitve.
Delavec in ravnatelj zavoda se lahko sporazumeta o krajšem odpovednem roku. Sporazum mora biti sestavljen v pisni obliki.
22. Odgovornost delavcev za delovne obveznosti
65. člen
Disciplinske organe, ki odločajo o disciplinski odgovornosti in sankcije za disciplinsko odgovornost določa zakon. Delavec je lahko odgovoren za hujšo ali lažjo kršitev delovne obveznosti.
Lažje kršitve delovne obveznosti:
1. zamujanje na delo in predčasno odhajanje z dela najmanj 5-krat mesečno
2. neopravičen izostanek z dela do tri dni v obdobju treh mesecev
3. netočno oziroma lažno prikazovanje delovnega časa ali drugih
dejstev, z
namenom protipravne pridobitve dnevnice ali drugega
nadomestila
4. neopravičena odklonitev strokovnega izpopolnjevanja
5. uporaba delovnih sredstev v osebne namene ali namene tretjih oseb.
66. člen
Hujše kršitve delovne dolžnosti:
1. neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno
izpolnjevanje delovnih
in drugih obveznosti
2. nezakonito razpolaganje s sredstvi
3. nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev
4. opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil
5. če delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela
6. kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe
7. zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila
8. izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo in kršitev predpisov, ki urejajo varovanje osebnih podatkov
9. zlorabo pravice do bolezenskega dopusta
10. kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja
11. kršitev predpisa o obrambi ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe
12. motnje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti
13. dajanja nepravilnih podatkov, zaradi česar je delavec v zmoti glede uveljavljanja pravic
14. onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje zavoda, če je delavcu to potrebno, da bi uveljavil svojo pravico
15. oviranje delavca pri uveljavljanju pravic v zavodu, pred sodiščem ali drugem organu
16. sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami zakona, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti
17. sprejemanje ali dajanje podkupnine oziroma neopravičeno pridobivanje premoženjske koristi v zvezi z delom
18. omejevanje pravic delavca ali postavljanje delavca v neugoden položaj, ker je izražal lastno mnenje
19. opravljanje privatnega dela v delovnem času
20. opravljanje del in sklepanje poslov, na svoj ali tuj račun, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost zavoda in je bila zaradi takega ravnanja povzročena škoda oziroma so bili prizadeti interesi zavoda
21. ponarejanje zapisnikov, sklepov in drugih aktov
22. neopravičeni izostanek z dela več kot tri dni v obdobju treh mesecev
23. prihod na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom drugih narkotičnih sredstev
24. uživanje alkoholnih in drugih narkotičnih sredstev med delovnim časom
25. če odgovorni delavec ne odstrani z dela vinjenega delavca ali delavca, ki je pod vplivom narkotičnih sredstev
26. če ravnatelj ne obvešča delavcev ali ne zahteva predhodnega mnenja oziroma ne organizira skupnega posvetovanja.
67. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za primere določene v točkah 1 do 12 prejšnjega člena.
68. člen
Disciplinskega postopka ni potrebno uvesti, če so posledice kršitve delovne obveznosti neznatne ali pa jih sploh ni.
69. člen
Delavcu v disciplinskem postopku se mora osebno vročiti:
- zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka
- vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinski organ
- odločbo disciplinskega organa I. in II. stopnje.
V primerih iz prve in druge alinee tega člena je potrebno delavcu vročiti zahtevo in vabilo osem dni pred obravnavo oziroma drugim dejanjem v disciplinskem postopku. V vabilu je potrebno delavca izrecno poučiti, da bo obravnava ali drugo dejanje v njegovi nenavzočnosti, če svoje odsotnosti ne opraviči.
O vročeni zahtevi, vabilu in odločbi iz prvega odstavka tega člena se obvesti tudi sindikat zavoda, katerega član je delavec.
70. člen
O disciplinski odgovornosti delavca odloča senat disciplinske komisije. Predsednik disciplinske komisije imenuje za vsako obravnavo posebej tričlanski senat izmed članov disciplinske komisije.
Če obstaja sum, glede nepristranosti odločanja posameznega člana senata, lahko zahteva delavec njegovo izločitev.
71. člen
Na disciplinski obravnavi se vodi zapisnik. O odgovornosti delavca odloča senat na nejavni seji. Zapisnik o odločanju senata se vodi posebej.
Delavec ima pravico v pripravljalnem postopku ali na glavni obravnavi predlagati izvedbo posameznih dokazov, ki jih senat disciplinske komisije izvede po svoji presoji.
72. člen
Zoper odločitev disciplinskega organa lahko ugovarja delavec v zakonsko določenem roku. Ugovor lahko poda delavec pisno ali ustno na zapisnik. Po pooblastilu delavca lahko vloži ugovor tudi sindikalni zaupnik.
Če odločba disciplinske komisije ne vsebuje pravnega pouka, ali pa je pravni pouk napačen, to ne sme biti v škodo delavca.
73. člen
O ugovoru odloča svet zavoda. Če ugovarja samo delavec, svet zavoda ne sme izreči strožjega ukrepa, kot ga je izrekel disciplinski organ prve stopnje. Delavcu se ne sme izreči strožjega ukrepa tudi v primeru, ko vrne svet zavoda zadevo v ponovno odločanje disciplinski komisiji.
23. Odškodninska odgovornost
74. člen
O odškodninski odgovornosti delavca odloča ravnatelj, če povzročena škoda ne presega čiste zajamčene plače.
Če škoda presega znesek iz prvega odstavka, odloča o odškodninski odgovornosti disciplinska komisija.
Delavec ima pravico do odškodnine, če mu je bila povzročena škoda na delu ali v zvezi z delom.
24. Odškodnina za nezakonite odločbe
75. člen
Delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih plač v zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno:
- da je delavec nezakonito uvrščen med presežke delavcev, oziroma da so bile pri določanju presežkov storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene pravice delavcev,
- da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način.
Za izračun odškodnine se upošteva povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo odločbe sodišča.
2. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČE, DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN STROŠKI
1. Splošne določbe o plačah
76. člen
V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca v skladu z zakonom.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji kot jih opredeljujejo normativi za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
77. člen
Plača delavca se določi tako, da s k njegovi osnovni plači prištejejo dodatki v skladu z merili, opredeljenimi v zakonu in kolektivni pogodbi.
78. člen
Plače in nadomestila plač se delavcem izplačujejo najmanj enkrat mesečno. Delavci prejemajo plačo za pretekli mesec do 10. dne v mesecu.
Plače delavcev po določilih te pogodbe so javne.
2. Dodatki
79. člen
Delavcem pripadajo dodatki za posebne pogoje dela, ki niso ovrednoteni v osnovni plači. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
80. člen
Vrednost pedagoške ure se poveča:
a) učiteljem, ki v 5., 6.,
b) učiteljem, ki v oddelkih splošnih in strokovnih gimnazij ter maturitetnega tečaja oziroma v maturitetnih oddelkih ali skupinah poučujejo,
- materin jezik, matematiko in tuji jezik, za 10%,
- ostale maturitetne predmete oziroma predmete, ki so vključeni v predmetno področje, iz katerega dijaki opravljajo maturo, za 5%,
c) učiteljem predmetnega pouka in učiteljem srednjih šol, ki poučujejo tri ali več po vsebini različnih predmetov in so za poučevanje vseh teh ustrezno usposobljeni, za 5%,
d) vzgojiteljem, ki opravljajo delo v oddelku otrok Romov in učiteljem razrednega pouka, ki poučujejo v romskih oddelkih ali skupinah romskih učencev, za 10%.
80.a člen
Delavcu, ki je s programom določen za mentorja pripravniku, pripada za vsako z normativom določeno mentorsko uro dodatek v višini 30% urne vrednosti njegove osnovne plače.
Strokovnemu delavcu, ki opravlja delo na dveh ali več vzgojno-izobraževalnih zavodih, pripada dodatek v višini 0,2 količnika.
Dinamika izplačevanja
80.b člen
Količniki za določitev osnovne plače pomočnikov ravnateljev so določeni v tarifni prilogi h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Pomočnikom ravnateljev v vrtcu pripada za vodenje dodatek na osnovno plačo v višini 0,50 koeficienta.
Izjemoma, kadar je za pomočnika ravnatelja v vrtcu imenovan delavec, ki ima srednjo štiriletno strokovno izobrazbo ustrezne smeri, mu h količniku osnovne plače, določenemu v Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji pripada poleg dodatka iz prejšnjega odstavka še dodatek 0,25 koeficienta.
80.c člen
Vzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca, ki ima do 5 oddelkov pripada za vodenje dodatek v višini 0,15 koeficienta na osnovno plačo ter vzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca s 6 ali več oddelki dodatek v višini 0,25 koeficienta na osnovno plačo.
Vodji podružnične šole s štirimi in manj oddelki pripada za vodenje dodatek v višini 0,3 količnika, vodji podružnične šole s petimi in več oddelki pa 0,4 količnika.
Vodji enote vrtca pripada dodatek za vodenje v višini 0,30 količnika.
Dinamika izplačevanja 80. c člen – tretji odstavek:
Delovno mesto 1. 1. 2001 1. 12. 2001vodje enot vrtcev 0,15 0,30
80.č člen
Delavcu v vrtcu in šoli, ki mu je z zakonom priznana usposobljenost mentorstva pripravnikom, pripada dodatek v višini 0,30 koeficienta na osnovno plačo.
V oddelkih osnovne šole pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:
– 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 17–22 učencev in
– 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki
šteje
V oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:
– 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 15–19 dijakov in
– 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki
šteje
V oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:
– 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 19–25 dijakov oziroma vajencev in
– 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki
šteje
Dinamika izplačevanja 80. č člen – drugi, tretji in četrti odstavek:
– od 1. januarja 2001 v višini 50%,
– od 1. decembra 2001 pa v celoti.
80.d člen
Vsem zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih in na univerzi pripada dodatek za delo z otroki, mladostniki oziroma študenti v višini 0,60 količnika.
Dinamika izplačevanja 80. d člen (Uradni list 56/2001):
stanje 1. 1. 2001 1. 11. 2001 1. 12. 2001vsi zaposleni, razen delavcev pod80.f in 80.e 0,425 0,475 0,60
80.e člen
Zaposlenim na posameznih delovnih mestih na visokošolskem
zavodu pripada dodatek zaradi obveznosti izvolitve v naziv v višini:
– asistentu
1,10 količnika– predavatelju tujega jezika, lektorju,
učitelju praktičnega pouka,
učitelju veščin, bibliotekarju
1,25 količnika – asistentu s specializacijo oziroma magisterijem,
lektorju z magisterijem in bibliotekarju s specializacijo
oziroma magisterijem
1,35 količnika – asistentu z doktoratom in višjemu
predavatelju, lektorju
z doktoratom in bibliotekarju z doktoratom
2,00 količnika – docentu
2,10 količnika – izrednemu
profesorju
2,20 količnika – rednemu
profesorju
2,30 količnika Dodatek iz tega člena in dodatek iz
80.d člena se izključujeta.Dinamika izplačevanja (dodatki se seštevajo) (Uradni
list 56/2001):
Dodatki po KP po 80 e členu - stanjenaziv
delovnega mesta
jan. 2001 nov.
2001 dec.
2001 dec. 2001
država državaRedni
profesor
1,60
0,15
0,55
2,30Izredni
profesor
1,50
0,15
0,55
2,20Docent
1,40
0,15
0,55
2,10Lektor z
doktoratom, višji predavatelj,
asistent z doktoratom, bibliotekar z doktoratom
1,30
0,15
0,55
2,00Asistent s specializacijo oziroma
magisterijem,
lektor z magisterijem, bibliotekar s
specializacijo ali
magisterijem
1,025
0,075
0,25
1,35Predavatelj tujega jezika, lektor,
učitelj
praktičnega pouka, učitelj veščin,
bibliotekar
0,95
0,075
0,225 1,25Asistent
z visokošolsko
izobrazbo
1,85
0,075
0,175 1,10
Strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih pripada dodatek za posebne psihofizične obremenitve in odgovornost.
Strokovnim delavcem v vrtcih pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:
– vzgojitelju, svetovalnemu delavcu brez naziva 1,48 količnika
– vzgojitelju, svetovalnemu delavcu z nazivom mentor 1,43 količnika
– vzgojitelju, svetovalnemu delavcu z nazivom svetovalec
oziroma svetnik
1,38 količnika
– pomočniku vzgojitelja 0,90 količnika
Strokovnim delavcem v dijaških domovih pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:
– vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju
brez naziva
1,48 količnika
– vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju
z nazivom mentor
1,43 količnika
– vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju
z nazivom svetovalec oziroma svetnik
1,38 količnika
Strokovnim delavcem v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:
– učitelju, svetovalnemu delavcu, organizatorju
izobraževanja, knjižničarju in korepetitorju brez naziva
1,48 količnika
– učitelju, svetovalnemu delavcu, organizatorju izobraževanja,
knjižničarju in korepetitorju z nazivom mentor
1,43 količnika
– učitelju, svetovalnemu delavcu, organizatorju izobraževanja,
knjižničarju in korepetitorju z nazivom svetovalec
oziroma svetnik
1,38 količnika
– laborantu 0,75 količnika
Strokovnim delavcem in varuhom-negovalcem v zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:
– učitelju, vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in
knjižničarju brez naziva
1,48 količnika
– učitelju, vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in
knjižničarju z nazivom mentor
1,43 količnika
– učitelju, vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju
z nazivom svetovalec oziroma svetnik
1,38 količnika
– varuhu – negovalcu 0,90 količnika
Strokovnim delavcem v višjih strokovnih šolah pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:
– predavatelju višje šole, inštruktorju, organizatorju80.g člen
Zaposlenim na posameznih delovnih mestih, opredeljenih v 80.e členu ter drugim visokošolskim sodelavcem (54. člen ZVŠ), se k dodatkom, opredeljenim v tem členu, prištejejo dodatki, kot so razvidni iz priložene tabele, ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev.
Povečanje dodatka, ki se zagotavlja iz proračunskih sredstev za financiranje javne službe visokega šolstva, se uveljavlja v naslednjih časovnih obdobjih tako, da se plače povečajo za:
– 10% globalno v oktobru 1998, diferencirano po posameznih delovnih mestih, kot je opredeljeno v tabeli,
– 5% v maju 1999,
– 3% v januarju 2000,
– 3% v juliju 2000.
80.h člen
Dodatek, opredeljen v 80.e členu, se lahko zaposlenim na posameznih delovnih mestih, opredeljenih v 80.e členu ter drugim visokošolskim sodelavcem (54. člen ZVŠ), dodatno poveča v primeru, da zavod za tako povečanje s tekočim poslovanjem pridobiva zadostna sredstva iz drugih virov. Možno povečanje dodatka iz drugih virov je razvidno iz tabele in se lahko uveljavi v naslednjih časovnih obdobjih:
– do 5% v marcu 1999,
– do 5% v januarju 2000
– do 5% v januarju 2001,
– do 3% v decembru 2001.
80.i člen
Glavni tajnik univerze v obdobju do leta 2000 pridobi dodatek, v višini, kot se uveljavi za rednega profesorja. Pri tem se 40% tega dodatka (ali 1,33 količnika) zagotovi iz proračunskih sredstev, 60% dodatka (ali 2,0 količnika) pa iz lastnih virov.
Tajnik posamezne članice univerze oziroma koncesioniranega visokošolskega zavoda v obdobju do leta 2000 pridobi dodatek v višini, kot se uveljavi za izrednega profesorja. Pri tem se 40% tega dodatka (ali 1,14 količnika) zagotovi iz proračunskih sredstev, 60% dodatka (ali 1,7 količnika) pa iz lastnih virov.
Povečanje dodatkov se uveljavlja po isti dinamiki, kot za druge zaposlene, na katere se spremembe po tej kolektivni pogodbi nanašajo.
81. člen
Računovodji, ki vodi računovodsko službo s tremi ali štirimi delavci, pripada dodatek za vodenje v višini 0,35 koeficienta, računovodji, ki vodi računovodsko službo s petimi ali več delavci, pa dodatek v višini 0,50 koeficienta na osnovno plačo.
Dinamika izplačevanja 81. člen (Uradni list 56/2001):
stanje 1. 1. 2001 1. 11. 2001 1. 12. 2001računovodja s tremi ali štirimi delavci 0,30 0,325 0,35računovodja s petimi ali več delavci 0,45 0,475 0,5081.a člen
Vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo s tremi ali štirimi delavci, pripada dodatek za vodenje v višini 0,30 koeficienta, vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo s petimi ali več delavci, dodatek v višini 0,40 koeficienta in vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo z več kot desetimi delavci, dodatek v višini 0,45 koeficienta na osnovno plačo.
Dinamika izplačevanja 81.a člen (Uradni list 56/2001):
stanje 1. 1. 2001 1. 11. 2001 1. 12. 2001vodja kuhinje s tremi ali štirimi delavci 0,25 0,275 0,30vodja kuhinje s petimi ali več delavci 0,35 0,375 0,40vodja kuhinje z več kot desetimi delavci 0,40 0,425 0,4581.b člen
Administrativnim in finančno-računovodskim delavcem, razporejenim od IV. tarifne skupine navzgor, pripada dodatek za odgovornost za delo s finančnimi in materialnimi sredstvi v višini 0,35 količnika.
Dinamika izplačevanja 81.b člen (Uradni list 56/2001):
stanje 1. 1. 2001 1. 11. 2001 1. 12. 2001administrativno in finančno računovodski delavci 0,25 0,275 0,3581.c člen
Laborantu pripada dodatek za odgovornost za delo zučenci, dijaki oziroma študenti v laboratoriju v višini 0,30 količnika.
81.č člen črtan
81.d člen
Delavcem, zaposlenim v tajništvu univerze, pripada dodatek za vodenje:
– za vodenje področja dela (pomočnik glavnega tajnika) 1,5 količnika
– za vodenje službe z najmanj 8 delavci 1,2 količnika
– za vodenje službe z najmanj 5 delavci 0,8 količnika
– za vodenje službe z najmanj 3 delavci 0,5 količnika
Delavcem na visokošolskih zavodih – članicah univerze in samostojnih koncesioniranih visokošolskih zavodih pripada dodatek za vodenje:
– za vodenje referata z najmanj 6 delavci 0,9 količnika
– za vodenje referata z najmanj 4 delavci 0,6 količnika
– za vodenje referata z najmanj 2 delavci 0,3 količnika
Povečanje dodatka se uveljavlja v isti časovni dinamiki, kot je opredeljena v dodanih členih 80.g in 80.h členu. Pri tem se 40% celotnega dodatka financira iz proračunskih sredstev, 60% dodatka pa se zagotavlja iz drugih virov.
81.e člen
Zavod ima pravico del sredstev, ki jih pridobi izven opravljanja storitev kot javna služba, v soglasju z ustanoviteljem porazdeliti med delavce po opredeljenih merilih v splošnih aktih zavoda.
Delavcu, ki je po zakonu zadolžen in odgovoren za pedagoško vodenje vrtca, zavoda za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, šole ali dijaškega doma, pripada dodatek v višini 0,60 količnika.
Delavcu, ki je po ustanovitvenem aktu zadolžen in odgovoren za koordinacijo dela delavcev iz prvega odstavka, pripada dodatek v višini 0,60 količnika.
Dodatka iz prvega in drugega odstavka tega člena se izključujeta.
Dinamika izplačevanja
82. člen
Na območjih občin, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pripada v zavodih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti ter v zavodih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v jeziku narodne skupnosti, administrativnim in računovodskim delavcem ter delavcem, za katere to ni določeno drugače z zakonom ali kolektivno pogodbo, v primeru, da je v aktu o sistemizaciji delovnih mest zanje predpisan pogoj znanja jezika narodne skupnosti, dodatek za:
- aktivno znanje jezika narodne skupnosti v višini 6%,
- pasivno znanje jezika narodne skupnosti v višini 3%.
82.a člen
Pedagoškemu delavcu in drugemu strokovnemu delavcu ter ravnatelju v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli, dijaškem domu, študentskem domu in na univerzi s specializacijo po dveletnem programu z magisterijem oziroma doktoratom znanosti, ki ni pogoj za opravljanje del na delovnem mestu, na katerega je razporejen, pripada dodatek v višini:
- 0,20 količnika za specializacijo po dveletnem programu,
- 0,30 količnika za magisterij,
- 0,50 količnika za doktorat znanosti.
Dodatki iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
82.b člen
Delavcem v vrtcu pripada dodatek:
1. vzgojitelju in pomočniku vzgojitelja v razvojnem oddelku in vzgojitelju v mobilni službi, ki opravlja delo s predšolskimi otroki:
- z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju v višini 10%,
- z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami v višini 20%;
2. vzgojitelju in varuhu v bolnišničnem oddelku v višini 10%;
3. vzgojitelju in varuhu, ki opravlja vzgojno delo v jeziku narodne skupnosti v višini 15%;
4. vzgojitelju in varuhu, ki opravlja vzgojno delo v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti v višini 20%;
5. vzgojitelju in varuhu, ki dela v potujočemu vrtcu ali v vrtcu v težje dostopnemu kraju, ki nima povezave z drugimi kraji z javnim prevoznim sredstvom ali ima takšno povezavo le enkrat dnevno, v višini 10%.
6. vodji finančno-računovodske službe v višini 0,45 količnika
7. vodji prehrane in zdravstveno-higienskega režima v višini 0,45 količnika.
Dinamika izplačevanja 82.b člen (Uradni list 56/2001):
stanje 1. 1. 2001 1. 11. 2001 1. 12. 2001vodja finančno računovodske službe 0,35 0,375 0,45vodja prehrane, vodja zdravstveno-higienskega režima 0,35 0,375 0,4582.c člen
Delavcu, ki v zavodu za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju opravlja zdravstvene in socialnovarstvene storitve, se dodatki k plači določijo v skladu s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.
2.2. Dodatki za težje delovne pogoje
83. člen
Za težje delovne pogoje se šteje, če je delavec pri svojem delu izpostavljen negativnim vplivom delovnega okolja:
- mikroklima,
- osvetlitev in bleščanje,
- ropot in vibracije,
- aerosoli, plini, pare, škodljive kemijske snovi,
- ročno pranje posode,
- fizične obremenitve.
Opisi oteženih vplivov iz prvega odstavka tega člena so v posebni prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.
Če dela delavec najmanj 1/3 delovnega časa oziroma največ 2/3 delovnega časa v pogojih, opredeljenih v prvem odstavku tega člena, mu pripada dodatek v višini 5% od osnovne plače za povečan vpliv delovnega okolja in 10% za močan vpliv delovnega okolja.
Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen negativnim vplivom delovnega okolja, določi zavod v soglasju z ministrstvom.
2.3. Dodatek za delovno dobo
84. člen
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako leto izpolnjene delovne dobe. Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo, razen dokupljene, beneficirane in posebne dobe ter dobe za čas zavarovanja za brezposelnost.
Delavcu se dodatek prizna v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogoja.
2.4. Dodatki za manj ugoden delovni čas
85. člen
Dodatki za manj ugoden delovni čas pripadajo delavcu za ure, ko dela v manj ugodnem delovnem času.
Delavcu, ki opravi najmanj 60% celotne mesečne ali 80% celotne tedenske obveznosti v popoldanskem času, pripada za čas dela v popoldanskem času dodatek v višini 8% na osnovno plačo.
Za dela v popoldanskem času se šteje delo v vrtcu in v dijaškem domu med
Prvi odstavek tega člena ne velja za delavce, ki izvajajo podaljšano bivanje ter pedagoško in drugo strokovno delo, ki se konča do 16. ure.
a) Dodatek za izmensko delo
86. člen
Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem času pripada delavcu dodatek v višini 10% od osnovne plače.
b) Deljen delovni čas
87. člen
V primeru, da dela ni mogoče drugače organizirati, pripada nepedagoškemu delavcu v soglasju s financerjem za delo v deljenem delovnem času dodatek v višini najmanj:
- za prekinitev delovnega časa 1 uro in več 15%
- za prekinitev delovnega časa 2 uri in več 20%
Vzgojitelju v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 20% v primeru prekinitve dela za več kot štiri ure oziroma v primeru, če od pričetka do konca delovnega časa delavca s prekinitvijo preteče najmanj devet ur.
V eno- in dvooddelčnih vrtcih dodatek za delo v deljenem delovnem času v skladu z drugim odstavkom tega člena pripada tudi vzgojitelju v primeru, če dela objektivno ni mogoče organizirati tako, da v deljenem delovnem času dela varuh.
c) Nočno delo in delo na dela proste dneve
88. člen
Za nočno delo in delo na dela proste dneve delavcu pripada:
- za nočno delo 50%
- za delo na dela proste dneve in praznike po republiškem zakonu 100%
- za delo v nedeljo 100%
d) Delo preko polnega delovnega časa
89. člen
Za delo preko polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek najmanj v višini 50% od osnovne plače. Če tako dela sovpada z nočnim časom, nedeljo. praznikom oziroma dela prostih dni mu pripadajo še dodatki v višini, kot jih določa 88. člen te pogodbe.
3. Dežurstvo in stalna pripravljenost
90. člen
Dežurstvo je posebni delovni pogoj, ko mora biti delavec prisoten v zavodu, da bo ob nastopu nujnega dela lahko to delo opravil.
Za vsako uro obvezne navzočnosti pripada delavcu ob delavnikih plačilo v višini 90 % urne vrednosti osnovne plače.
Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom oziroma dela prostih dni ali nočnim časom pripadajo delavcu tudi dodatki iz 88. člena te pogodbe.
4. Plača iz naslova uspešnosti delavca
91. člen
Zaradi doseganja nadpovprečnih delovnih rezultatov se lahko delavcu za delovno uspešnost določi največ 20% osnovne plače. Kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti so zlasti:
- preseganje pričakovanih rezultatov,
- nadpovprečne obremenitve,
- samostojnost pri delu.
Kriterije in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti sprejme svet zavoda.
Delovna uspešnost se ugotavlja mesečno.
5. Nadomestilo plače
92. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
- zaradi bolezni;
- poklicne bolezni in nesreče pri delu;
- letnega dopusta in druge odsotnosti z dela;
- za praznik in dela prost dan po posebnem republiškem zakonu;
- odsotnosti z dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja oziroma izobraževanja;
- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;
- v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji, pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje delavca ali otrok:
- v času stavke, če arbitražni svet ugotovi, da je bila stavka organizirana v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili dejavnosti ter da je šlo za bistveno kršitev kolektivne pogodbe s strani delodajalca in so bile poprej izčrpane vse pogajalske možnosti.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alinee pripada delavcu za čas, ko gre nadomestilo v breme zavoda oziroma delodajalca nadomestilo v višini 90% od osnove.
Osnova za izračun nadomestila je plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal.
93. člen
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
94. člen
V primeru, da zavod začasno ne more zagotoviti delavcem dela v zavodu in sprejme sklep o skrajšanju delovnega časa in v primeru, da je presežnemu delavcu zagotovljena pravica do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
95. člen
Delavec, ki je začasno razporejen v drug zavod ali k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.
96. člen
Delavcu za čas čakanja na delo na domu pripada nadomestilo plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
97. člen
Delavec, ki je bil na podlagi sklepa pristojne invalidske komisije razporejen na drugo ustrezno delo, ker zaradi zmanjšane delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ni mogel več opravljati svojega dosedanjega dela, ima pravico do nadomestila razlike zaradi zmanjšane plače na drugem ustreznem delu. Obdobje, katero se vzame v poštev za določitev višine plače, je lahko obdobje zadnjih treh mesecev ali koledarsko leto pred nastankom zmanjšane delovne sposobnosti s tem, da se uporablja za delavca ugodnejša varianta. V osnovo za izračun razlike plače se upošteva plača, ki jo je delavec prejel za polni delovni čas.
6. Drugi osebni prejemki
98. člen
Delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov v zvezi z delom v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.
a) Regres za letni dopust
99. člen
Delavcem se izplača regres do konca junija tekočega leta v višini kot je določena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta. Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, pripada regres za letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izkoristi. Regres za letni dopust izplača organizacija oziroma delodajalec, pri kateri je delavec pridobil pravico do dopusta, razen če ni z novo organizacijo oziroma delodajalcem drugače dogovorjeno.
b) Jubilejne nagrade
100. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
- za 10 let delovne dobe 50%
- za 20 let delovne dobe 75%
- za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije dosežene za pretekle tri mesece pred izplačilom.
Delavec prejme jubilejno nagrado v četrtletju, v katerem dopolni delovno dobo iz prejšnjega odstavka.
c) Odpravnina ob upokojitvi
101. člen
Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma treh njegovih zadnjih plač, če je to zanj ugodneje.
Če je zavod oziroma delodajalec delavcu dokupil delovno dobo, je delavec upravičen do razlike odpravnine, v primeru, da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.
č) Solidarnostne pomoči
102. člen
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini neto osnove določene na podlagi zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 19/97), in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
– težja invalidnost;
– daljša bolezen;
– elementarne nesreče ali požari.
7. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom
103. člen
Delavcem se zagotovi prehrana med delom ali povračilo stroškov za prehrano med delom. Regres za prehrano med delom mesečno znaša 10% povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece, če je ekonomska cena zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so delavci upravičeni do plačila razlike. Višina regresa je enaka za vse delavce.
Delavec ni upravičen do regresa za prehrano v času bolniške odsotnosti, dopusta, ko je na službenem potovanju in mu je zagotovljena dnevnica ali nadomestilo za druge opravičene odsotnosti.
b) Povračilo stroškov za službena potovanja
104. člen
Za službena potovanja doma in v tujini se povrnejo stroški po predloženih računih na osnovi potnega naloga.
Delavec je upravičen za potovanja po domovini do naslednje višine dnevnic:
- cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za
službeno potovanje, ki je trajalo manj kot
- polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot
- znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot
Cela dnevnica za službeno potovanje v državi, brez stroškov za prenočišče, znaša 5% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, izplačane v zadnjem trimesečju.
Polovična dnevnica znaša 50%, znižana 35% cele dnevnice iz prejšnjega odstavka. Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta.
Stroški za prenočitev se delavcem priznajo v polnem znesku po priloženem računu, razen hotela de luxe kategorije. V tem primeru delavcu pripada 87,4% cele dnevnice. Stroški za prenočišče se delavcu povrnejo tudi brez predloženega računa, in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice.
Za službena potovanja v tujino pripadajo delavcem dnevnice, kot jih določa odredba o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino oziroma drugi veljavni predpis.
c) Terenski dodatek
105. člen
Terenski dodatek predstavlja povračilo stroškov delavcem za prehrano in prenočevanje v času bivanja in dela na terenu, če je terensko delo organizirano izven sedeža podjetja in bivališča delavca. Če traja delo na terenu dalj kot tri dni (npr. šola v naravi...) pripada delavcem terenski dodatek, če sta na terenu organizirana hrana in prenočišče (sicer ima pravico do povračila stroškov po potnem nalogu). Znesek terenskega dodatka znaša 25% cele dnevnice.
Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.
Plačilo za povečan obseg dela in terenski dodatek se ne izključujeta.
105.a člen
Delavcu pripada dodatek v višini 50% cele dnevnice za spremstvo učencev na
eni ekskurziji in dveh športnih dnevnih v šolskem letu v primeru, če traja
ekskurzija ali športni dan več kot 8 ur in poteka najmanj
Dodatek iz prejšnjega odstavka in dnevnica se ne izključujeta.
č) Kilometrina
106. člen
Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.
d) Prevoz na delo in z dela
107. člen
Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov
javnega prevoznega sredstva. Do povračila so upravičeni vsi delavci, katerih
bivališče je oddaljeno od delovnega mesta
Delavcu se priznajo stroški za prevoz na delo in z dela za vsak dan prisotnosti na delu.
e) Ločeno življenje
108. člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40% poprečne plače izplačane na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine.
Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
f) Drugi stroški
109. člen
Delavci so upravičeni do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela (teleks, telefaks, PTT stroški, taksi) skladno z navodili za potovanje.
9. Inovacije
110. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% odškodnine (nagrade) od ugotovljene letne čiste gospodarske koristi.
Če je narava inovacije taka, da gospodarska korist ni izračunljiva. se lahko višino odškodnine oceni.
Konkretni izračun odškodnine je stvar pogodbe med avtorjem in zavodom oziroma delodajalcem.
10. Pripravniki in učenci na praksi
111. člen
Delavcu pripravniku pripada 70% osnovne plače za delovno mesto za katero se usposablja.
Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas in predviden delovni rezultat obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15 % povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.
Pripravniki, učenci in študentje imajo pravico do vseh dodatkov, nadomestil in osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom v skladu s kolektivno pogodbo.
11. Osebni dohodek sindikalnih zaupnikov
112. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja funkcije. Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v zavodu oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov, nadomestil in povračil stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
3. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
113. člen
Reprezentativnim sindikatom dejavnosti se za njihovo delovanje zagotavlja plačilo 1 ure in 20 minut na zaposlenega v vzgoji in izobraževanju.
Zavod zagotavlja sindikatom za njihovo delo naslednje pogoje:
- sindikalnim zaupnikom najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca vendar ne manj kot 65 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata v zavodu. V tako določeno število ur se ne všteva delovanje sindikalnih zaupnikov izven zavoda in sodelovanje v organih sindikata dejavnosti ter odsotnost zaradi izobraževanja, ki ga organizira reprezentativni sindikat. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 50 ur letno
Razlika ur iz prvega in drugega odstavka tega člena se izrabi na podlagi dogovora med strankami kolektivne pogodbe.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je osem dni.
V primeru, ko sindikat oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika in zato ne poda soglasja, lahko pooblaščeni delavec ali organ sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na zavodu oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na zavodu ali delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti. Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo, se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o arbitraži. ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežnih delavcev v zavodu.
113.b člen
Sindikalnim zaupnikom zavodov se vroča vabila z gradivi za seje svetov zavodov in omogoča sodelovanje na celotnih sejah
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
114. člen
Kolektivna pogodba se uporablja od 1. septembra 1994 dalje.
115. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 29. julija 1994.
SVIZ, Sindikat vzgoje, izobraževanja in
znanosti, Janez Stergar l. r.
Ljubljana. dne 22. julija 1994.
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije
Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni
dejavnosti, Franc Klepej l. r.
Ljubljana, dne 29. julija 1994.
Ministrstvo za šolstvo in šport, dr.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki
ga je izdalo Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve vpisana v register
kolektivnih pogodb z datumom 23. 8. 1994 pod zap. št.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisane v register kolektivnih pogodb z datumom 17. 7.1995 pod zap: št. 47/1 in št. spisa 121-03-041/94-04.
Priloga
OPIS KRITERIJEV OTEŽENIH VPLIVOV DELOVNEGA OKOLJA
Vplivi delovnega okolja in fizične obremenitve pri delu se Iočijo na normalne in povečane.
Normalni vplivi okolja so tudi tisti vplivi, ki se jih s preventivnimi oziroma zaščitnimi ukrepi odpravi ali omeji na dovoljeno stopnjo.
Vplivi ki jih ni mogoče odpraviti ali omejiti na dovoljeno stopnjo, se opredeljujejo kot povečani oziroma močni.
1. MIKROKLIMA
Mikroklima je kot vpliv delovnega okolja součinkovanje močno povečane ali zelo zmanjšane temperature, povečane vlage in prepiha.
Povečan vpliv:
Temperatura zraka zaradi virov toplote v delovnem prostoru in vrste dela bistveno odstopa (nad ali pod) od normalne temperature.
Relativna vlažnost zraka je nad normalo.
Delo na prepihu, gibanje zraka je nad 0.5 m/s.
2. OSVETLITEV IN BLEŠČANJE
Na delovnem mestu nastopajo drobna (fina) opravila, ki se opravljajo pri sIabem kontrastu. Takšno delo zahteva ustrezno osvetlitev delovnega prostora. Upošteva se osvetljenost. kontrasti in sence. barva svetlobe, kot tudi bleščanje. ki je odvisno od delovnih ploskev in materiala za delo.
Povečan vpliv:
Osvetlitev, ki predstavlja motnjo pri delu. Najfinejša opravila ob slabem kontrastu ali občutno bleščanje.
Močan vpliv:
Osvetlitev, ki predstavlja hudo motnjo pri delu. Najfinejša opravila ob zelo slabem kontrastu in močnem bleščanju.
3. ROPOT IN VIBRACIJE
Prekomerni ropot ali vibracije delujejo moteče in ovirajo sporazumevanje. V določenih primerih lahko povzročita tudi okvare na lokomotornem in slušnem sistemu. Pri zelo močnem ropotu mora delavec uporabljati zaščitna sredstva - naušnike, kar prav tako deluje moteče, vendar je vpliv manj intenziven.
Povečan vpliv:
Ropot med
Vibracije so občutne, delo zaradi njih je neprijetno.
Močan vpliv:
Ropot nad 85 dB. Močno ovira sporazumevanje (zaščitna sredstva) in učinkuje hudo neprijetno.
Vibracije so zelo občutne in komaj znosne.
4. AEROSOLI, PLINI, PARE, ŠKODLJIVE KEMIJSKE SNOVI
V delovnih okoljih lahko nastopajo škodljive kemijske snovi ki izhlapevajo, dražijo dihala ali pa neugodno delujejo na kožo.
Prekoračitev teh vplivov iznad 100 % maksimalne dovoljene koncentracije ni dopustno.
Povečan vpliv:
Pojavi nastopajo v mejah od 70 do 100 % MDK (maksimalna dovoljena koncentracija) - okvare zdravja so redke ter praviloma lažje oblike.
5. VODA
Ta vpliv se pojavlja na delovnih mestih kjer je potrebno uporabljati vodo ali pa delati v okolju, ki je nasičeno z vlago. Pri obravnavanju tega elementa se izključuje delo pod neugodnimi razmerami zaradi mikroklime.
Povečan vpliv:
Delo, pri katerem je voda huda obremenitev, in je delavec v stalnem stiku z vodo kljub osebnim zaščitnim sredstvom.
6. FIZIČNE OBREMENITVE
Fizični napor pogojujejo različne telesne aktivnosti na delovnem mestu, ki se izražajo v povečanem fizičnem naporu telesa. Sem se lahko šteje nošenje različno težkih bremen. določen predpisan položaj telesa. nenaravna ali prisilna drža telesa sede oziroma stoje, delo s predpisanim (prisiljenim) delovnim ritmom itd. Za nenaravno držo telesa velja tista drža. ki jo zahteva delo. ki se opravlja v za telo neugodnem položaju; kleče, leže. s prepogibanjem in podobno.
Povečan vpliv:
Dvigovanje, nošenje in natovarjanje bremen nad 15 do
Toga (prisiljena) drža telesa sede ali stoje.
Prisilen (določen) ritem dela sede.
Močan vpliv:
Dviganje, nošenje in natovarjanje bremen nad
Prisilen (določen) ritem dela stoje.
Toga (prisiljena) drža telesa s prisilnim ritmom dela.
Priloga
TARIFNAPRILOGA h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
1. Za posamezna delovna mesta v vrtcu in šoli se določijo glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela naslednji količniki osnovne plače:
Delovno
mesto
Tarifna Osnovni
skupina količnik
- perica II 1,30
- vzgojitelj predšolskih otrok s končano petletno SŠ VI 2,65
- pomočnik ravnatelja V 2,50
- pomočnik ravnatelja v vrtcu (s petletno SŠ) VI 2,90
- pomočnik ravnatelja VI 3,00
- pomočnik ravnatelja(5.a člen zakona o plačah delavcev
v javnih
vzgojno-izobraževalnih zavodih,UL RS,št.16/92
in
42/2)
VII/VI 3,25
- pomočnik ravnatelia VII 3.60
- laborant V. 2,20
- organizator izobraževanja VI. 2,75
- organizator izobraževanja VII. 3,25
- predavatelj višje šole VI. 2,90
- predavatelj višje šole VII. 3,60
- inštruktor VI. 2,75
- inštruktor VII. 3,25
- višji knjižničar VI. 2,65
- bibliotekar VII. 3,40
- bibliotekar VIII. 3,60
- bibliotekar IX. 4,00
- pomočnik tajnika fakultete VII. 4,70
- tajnik samostojnega visokošolskega zavoda VII. 5,00
- tajnik fakultete VII. 5,30
- pomočnik glavnega tajnika VII. 5,40
- glavni tajnik univerze VII. 6,00
1.a Delovna mesta učiteljev in drugih strokovnih delavcev z nazivi, razporejenih v VII. tarifno skupino, se uvrstijo v naslednje plačilne razrede:
-mentor v plačilni razred 3,60 z možnostjo napredovanja v
plačilne razrede 3,80, 4,00, 4,20,
-svetovalec v plačilni razred 3,80 z možnostjo napredovanja v
plačilne razrede 4,00, 4,20, 4,40,
-svetnik v plačilni razred 4,20 z možnostjo napredovanja v
plačilne razrede 4,40, 4,70, 5,00,
Za strokovne delavce z nazivi, razporejene v nižje tarifne skupine, se količnik za določitev osnovne plače določi tako, da se upošteva ustrezen plačilni razred iz prejšnjega odstavka, dosežen z napredovanjem, zmanjšan za naslednji odstotek:
-v VI. tarifni skupini:
-za delavce, za katere velja 5.a člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 42/93) za 15%, ob dopolnjeni delovni dobi 25 let pa za 10%
-za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 2,75 za 15%
-za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 2,65 za 18%
-v V. tarifni skupini:
-za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 2,50 za 22%
-za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 2,20 za 30%
- v IV. tarifni skupini:
- za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 1,90 za 38%.
Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov se zaposlenemu plača na podlagi prve razporeditve v plačilne razrede v primerjavi s plačo, ki jo je prejemal na podlagi napredovanja v naziv, ne sme zmanjšati.
V tarifnem delu kolektivne pogodbe se uredijo tudi delovna mesta pomočnikov ravnateljev z nazivi.
Določbe tega člena se pričnejo uporabljati z dnem pričetka uporabe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.
2. Tarifna priloga h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s1. 9.1995.
Uradni list RS, št. 28/99
Velja od 23.4.1999
Sindikat
vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga
zastopa predsednica Nevenka Tučič, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in
raziskovalni dejavnosti Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa
sekretar republiškega odbora Bojan Hribar in Ministrstvo za šolstvo in šport,
Župančičeva 6, Ljubljana, ki ga zastopa minister dr.
DOGOVOR o zagotavljanju kakovosti vzgoje in izobraževanja, o reševanju presežkov delovne sile, o izvajanju stalnega strokovnega spopolnjevanja in o spremembah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede
I
Podpisniki dogovora se zavezujejo za uveljavljanje takšnih ukrepov, ki bodo zagotavljali pogoje in mehanizme za kakovostno delo na področju vzgoje in izobraževanja, vsi podpisniki dogovora pa bodo podobno kot na področju zdravstva, v šolstvu zagotovili bolj racionalno porabo sredstev.
II
Podpisniki dogovora ugotavljajo, da bodo v roku enega leta od podpisa tega dogovora skupaj določili smernice politike zaposlovanja in reševanja presežkov delovne sile na področju vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport bo v ta namen pripravilo podatke o predvidenem številu zaposlenih delavcev na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja za naslednjih pet let, v povezavi z demografskimi gibanji v Republiki Sloveniji.
Podpisniki se zavezujejo, da bodo
prispevali k bolj učinkovitemu reševanju problema presežnih delavcev. Prenehanje
potreb po delu delavca je potrebno najprej poskušati reševati s
prerazporeditvijo, v skladu s
Podpisniki dogovora soglašajo, da je zaradi postopnega uvajanja programa devetletne osnovne šole, najbolj izpostavljen problem prevzema vzgojiteljic iz vrtcev s strani šole. Podpisniki se zavezujejo, da bodo skupaj odgovorni za reševanje teh problemov, skladno s 4. členom sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe.
Ministrstvo za šolstvo in šport bo s ciljem zagotovitve enotnega pristopa, pripravilo posebno navodilo, ki ga bo po pridobitvi mnenja sindikatov posredovalo vsem vrtcem in šolam, ki bodo vključeni v postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole.
III
Podpisniki dogovora soglašajo, da se v roku enega leta opravijo potrebne analize upravičenosti skrajševanja delovnega časa zaposlenih v zavodih za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami.
Za pokrivanje stroškov navedene analize zagotovita vladna in sindikalna stran vsaka po 50% potrebnih sredstev.
IV
Podpisniki dogovora si bodo prizadevali, da bo stalno strokovno spopolnjevanje in izobraževanje, ki je ena od prioritetnih nalog vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, praviloma potekalo v času, ko ni pouka. S tem bo zagotovljena večja in kvalitetnejša realizacija programov in možnost udeležbe večjega števila strokovnih delavcev v različnih programih na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport bo še naprej zagotavljalo sredstva za uresničevanje 53. člena kolektivne pogodbe. Podpisniki dogovora si bodo prizadevali, da se v vseh javnih zavodih sprejmejo načrti za stalno strokovno spopolnjevanje in izobraževanje delavcev do konca septembra za naslednje šolsko leto.
V
Podpisniki dogovora ugotavljajo, da je zaradi uskladitve s pravicami zaposlenih v ostalih dejavnostih, za katere velja zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 13/95 in 36/96), potrebno spremeniti in dopolniti pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94, 49/95 in 66/96) (v nadaljevanju: pravilnik). Predlog sprememb in dopolnitev pravilnika je priloga tega dogovora.
Podpisniki dogovora so se dogovorili, da minister za šolstvo in šport pripravi spremembo pravilnika tako, da se uveljavi možnost napredovanja za pet plačilnih razredov za tarifne skupine od I. – VI., in sicer z uveljavitvijo naslednjega napredovanja v letu 2000.
Pred realizacijo naloge iz prejšnjega odstavka podpisniki tega dogovora preučijo uresničevanje ostalih točk dogovora, pri čemer morebitna odgovornost vladne strani za njihovo neuresničevanje ne more biti razlog za nerealizacijo drugega odstavka te točke.
VI
Podpisniki se obvezujejo, da bo najkasneje v enem letu posebna šestčlanska komisija (trije predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport in trije predstavniki sindikatov) preverila učinke tega dogovora in ga dopolnila, če bo potrebno.
VII
Ta dogovor prične veljati, ko ga podpišejo vsi trije podpisniki in se objavi s spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v Uradnem listu RS.
Ljubljana, dne 12. marca 1999.
Ministrstvo za šolstvo in šport Minister
dr.
SVIZ Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije Predsednica Nevenka Tučič l. r.
VIR Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Sekretar republiškega odbora Bojan Hribar l. r.
Uradni list RS, št. 56/2001
Velja od 7.7.2001
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
1. člen
Povečanje plač, dogovorjeno s temi spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe, pomeni le del približevanja ustreznim razmerjem med plačami zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter plačami zaposlenih s poklici podobne zahtevnosti v zdravstvu in javni upravi. Ustrezna razmerja med plačami vseh zaposlenih, ki so plačani iz javnih sredstev, bodo, upoštevaje sedanja zakonska razmerja, zahtevnost dela, zahtevnost in dolžino izobraževalnega procesa, mednarodne primerjave med plačami posameznih poklicev in priporočila mednarodnih organizacij o statusu zaposlenih v javnem sektorju, določena z novim zakonom.
Zakonsko določena razmerja med plačami zaposlenih nosilnih poklicev v javnem sektorju ne bodo bistveno odstopala od razmerij, ki izhajajo iz zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti. Če bi zaradi povečanja plač na podlagi kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike prišlo do dodatnega rušenja razmerij med plačami zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter zdravniki, bosta stranki te kolektivne pogodbe takoj, ne glede na rok iz tretjega odstavka 13. člena kolektivne pogodbe, začeli postopek za ponovno vzpostavitev razmerij.
Če zakon iz prvega odstavka, ki bo urejal plače v javnem sektorju, ne bo sprejet v Državnem zboru do 30. aprila 2002, se bo približevanje k ustreznim razmerjem med plačami zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in zaposlenih, ki opravljajo dela podobne zahtevnosti v zdravstvu, opravilo s sklenitvijo aneksa k tej kolektivni pogodbi, najkasneje do 15. maja 2002. S tem aneksom se bodo povišali dodatki v enaki višini kot bodo znašala njihova povišanja v letu 2001, brez povišanja iz naslova tretjega odstavka 4. člena dogovora o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001 (Uradni list RS, št. 122/00). Povišanje dodatkov iz tega aneksa se bo upoštevalo pri plačah od 1. avgusta 2002 dalje.
Členi 2-12 so upoštevani v prečiščenem besedilu KP.
Uradni list RS, št. 64/2001, 78/2001
Velja od 4.8.2001 (popravek 5.10.2001)
ANEKS H KOLEKTIVNI POGODBI
za dejavnost
vzgoje in izobraževanja v RS
(Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96,
51/98, 28/99, 39/00 in 56/01)
1. člen
V skladu s 4. členom dogovora o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001 (Uradni list RS, št. 122/00) se plače uskladijo z rastjo cen življenjskih potrebščin tako, da se zaposlenim na posameznih delovnih mestih priznajo posebni korekcijski dodatki.
2. člen
Zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem
ter visokem šolstvu, ki niso navedeni v
– v I. - IV. tarifni skupini 0,18 količnika,
– v V. tarifni skupini 0,25 količnika,
– v VI. tarifni skupini 0,26 količnika,
– v VII. – IX. tarifni skupini 0,28 količnika.
3. člen
Zaposlenim na posameznih delovnih mestih v visokošolskem zavodu pripada dodatek:
količnik
– asistentu 0,15
– predavatelju tujega jezika, lektorju,
učitelju praktičnega pouka, učitelju veščin, bibliotekarju
0,15
– asistentu s specializacijo oziroma
magisterijem,
lektorju z magisterijem, bibliotekarju s specializacijo
ali z magisterijem
0,15
– asistentu z doktoratom, višjemu predavatelju,
lektorju z doktoratom in bibliotekarju z doktoratom
0,15
– docentu 0,15
– izrednemu profesorju 0,15
– rednemu profesorju 0,15
Dodatki iz tega člena in dodatki iz 2. člena se izključujejo.
4. člen
Strokovnim delavcem v vrtcih pripada dodatek:
količnik
– vzgojitelju, svetovalnemu delavcu 0,15 količnika
– pomočniku vzgojitelja 0,15 količnika
Strokovnim delavcem v dijaških domovih pripada dodatek:
– vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju 0,15 količnika
Strokovnim delavcem v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah pripada dodatek:
– učitelju, svetovalnemu delavcu, organizatorju
izobraževanja, knjižničarju in korepetitorju
0,15 količnika
– laborantu 0,15 količnika
Strokovnim delavcem in varuhom-negovalcem v zavodih za usposabljanje otrok z motnjami v razvoju pripada dodatek:
– učitelju, vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju 0,15 količnika
– varuhu-negovalcu 0,15 količnika
Strokovnim delavcem v višjih strokovnih šolah pripada dodatek:
– predavatelju višje šole, inštruktorju,
organizatorju
izobraževanja, učitelju športne vzgoje in knjižničarju
0,15 količnika
– laborantu 0,15 količnika
Delavcem v visokošolskih zavodih pripada dodatek:
– strokovnemu sodelavcu 0,15 količnika
– laborantu in višjemu knjižničarju 0,15 količnika.
Dodatki iz tega člena in dodatki iz 2. člena se izključujejo.
5. člen
Korekcijski dodatek za uskladitev plač z rastjo cen življenjskih potrebščin pripada zaposlenim od 1. avgusta 2001 dalje.
6. člen
Te določbe aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 20. julija 2001.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrica dr. Lucija Čok l. r.
SVIZ Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Predsednik glavnega odbora Tine Ponikvar l. r.
VIR Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, Sekretar republiškega odbora Bojan Hribar l. r.
Uradni list RS, št. 56/2002
velja od 28.06.2002
ANEKS h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
1. člen
Višina dodatka iz 80.d člena kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01 in 78/01) se 1. julija 2003 poveča za 0,07 količnika.
Višina dodatka iz
– dodatek v višini 1,48,
– dodatek v višini 0,90 količnika za 0,16 količnika in
– dodatek v višini 0,75 količnika za 0,12 količnika.
Višina dodatka iz 81.b člena se 1. julija 2003 poveča za 0,04 količnika.
Po začetku uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS) se bodo s kolektivno pogodbo vzpostavljena razmerja uresničevala tako, da se bodo v letih 2004 do vključno 2006 plače zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, ki prejemajo dodatke iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, povečevale 1. julija vsako leto v višini vrednosti količnikov povečanja, dogovorjenega za julij 2003, v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, usklajeno z ZSPJS.
Če se ZSPJS do 1. julija 2004 ne bo začel uporabljati, se s tem datumom višina dodatkov poveča v skladu z določili prvega, drugega in tretjega odstavka.
Če se ZSPJS ne bo začel uporabljati niti do 1. julija 2005,
bosta stranki, najkasneje v tridesetih dneh, pristopili k pogajanjem o sklenitvi
novega aneksa o višini dodatkov za leti
2. člen
Z uveljavitvijo tega aneksa prenehajo veljati prvi in tretji odstavek ter prvi stavek drugega odstavka 1. člena Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Uradni list RS, št. 56/01).
3. člen
Podpisniki tega aneksa bodo pri pogajanjih o določanju razmerij med plačami na podlagi ZSPJS izhajali iz razmerij, ki bodo upoštevala:
– da bo najnižja osnovna plača zdravnika po končanem sekundariatu največ za 23% višja od najnižje osnovne plače strokovnega delavca z visokošolsko izobrazbo v vzgoji in izobraževanju, ter
– da bosta najnižja osnovna plača zdravnika specialista in najnižja osnovna plača visokošolskega učitelja v razmerju 1:1 (brez dodatka financiranega iz lastnih sredstev).
4. člen
Podpisniki tega aneksa se obvežejo, da bodo upoštevaje načelo enakopravnosti socialnih partnerjev tvorno sodelovali pri aktivnostih in pripravi kolektivnih pogodb, potrebnih za začetek uporabe ZSPJS s 1. 1. 2004 v skladu z dogovorom o ustanovitvi pogajalske komisije za kolektivno pogodbo za skupno metodologijo in kolektivno pogodbo za javni sektor na podlagi zakona o sistemu plač v javnem sektorju z dne 30. maja 2002, ki so podlaga za uskladitev kolektivne pogodbe dejavnosti iz četrtega odstavka 1. člena tega aneksa.
5. člen
Če katera od strank huje krši obveznosti, sprejete s tem aneksom, lahko pogodbi zvesta stranka od aneksa odstopi.
Hujše kršitve pogodbenih obveznosti iz prejšnjega odstavka so:
– kršitev rokov iz 1. člena tega aneksa,
– ravnanje v nasprotju z določili 3. člena tega aneksa pri uvrščanju ovrednotenih delovnih mest in nazivov v plačne razrede,
– neudeležbe na sejah pogajalske komisije, če je nasprotna stranka prejela vabilo najmanj tri dni pred sejo,
– nepripravljenost za opredeljevanje do stališč in vprašanj, ki jih določi pogajalska komisija in
– nepripravljenost za ugotavljanje stanja oziroma ravni usklajenosti akta.
6. člen
Podpisniki tega aneksa bodo po podpisu pristopili k usklajevanju dogovora, v katerem bodo opredelili ukrepe, skladno z dogovorom o zagotavljanju kakovosti vzgoje in izobraževanja, o reševanju presežkov delovne sile, o izvajanju stalnega strokovnega spopolnjevanja in o spremembah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v nazive (Uradni list RS, št. 28/99).
7. člen
Ta aneks začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, pod pogojem, da je objavljen pred uveljavitvijo ZSPJS.
Pogodbene stranke soglašajo, da se za objavo tega aneksa zaveže Vlada RS.
V primeru izpolnitve odložnega pogoja iz prvega odstavka tega člena, aneks sploh ne začne veljati.
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Za Vlado Republike Slovenije Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok l. r.
SVIZ Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije Glavni tajnik Branimir Štrukelj l. r.
VIR Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Sekretar republiškega odbora Bojan Hribar l. r.
NSDLU Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze Predsednik dr. Tomaž Sajovic l. r.
Ta aneks h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o registraciji aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisan v register kolektivnih pogodb z datumom 21. 6. 2002 pod zap. št. 47/8 in št. spisa 121-03-0041/94-19.