KAL-LOKVA

Kali so mlake na kraškem svetu. Nastali so v naravnih kotanjah, kjer so nepropustna tla zadržala površinsko vodo. Na pogled je kal nemarna mlaka z motno rjavo-zeleno vodo, ki ga obraščajo visoke zeli in pleveli. Vendar je to samo površinska slika, saj je kal izjemno bogat življenjski prostor.

Jelšanski kal, septembra 2000

V preteklosti sta bila v Jelšanah dva kala. Vaščani so ju imenovali Zgornja in Spodnja lokva. Nahajala sta se izven naselja na Brežinah. Uporabljali so ju za napajanje živine. Dostop do njiju je bil prilagojen živini. Pot je vodila med kalom in potokom. Narejena je bila iz "škrli".Te je v deževnem času zalila voda. Dvakrat letno, ob sušnih obdobjih, ko je gladina vode upadla, so ju očistili. Z opuščanjem živinoreje se je podoba kalov spremenila.

Dež je izpiral lapor iz okolice in počasi zasipal kotanji. Da je popolnoma izginil zgornji kal, so pripomogli še nekateri vaščani, ki so v njem odlagali gradbeni material. Spodnji kal pa so pričele zaraščati rastline. Življenja v njem ni bilo več. Spomladanskega, za mnoge vaščane prijetnega oglašanja žab ni bilo slišati več. Zato so nekateri vaščani sklenili, da vrnejo življenje temu biotopu. Pričeli so s čiščenjem in ponovnim naseljevanjem živali.

Gospod Branko Udovič še danes vztrajno prinaša žabe. Toda žal uspeha ni, kajti nekoč čista voda je danes kalna. Mogoče je temu vzrok večja globina kala. Zadovoljni smo, da se življenje le vrača!

 

Od rastlin srečamo:

TRPOTČASTI POREČNIK(Alisma plantago-aquatuca)

Piramidast cvetni lat štrli skupaj s pritlično rozeto
dolgopecljatih zračnih listov 10-90 cm iz vode. Posamezni
dvospolni cvetovi stojijo na 2 cm dolgih vitkih pecljih,
3 zunanji cvetovi so zeleni, 3 notranji so 2 do 3 krat večji,
beli ali rdečkasti. Poleg žličasto oblikovanih zračnih listov se
razvijejo zlasti pri mladih rastlinah podolgovati, črtkasti,
sedeči vodni listi.

Na fotografiji je tudi lepo vidna kalnost vode.

 

ŠIROKOLISTNI ROGOZ (Typha latifolia)

 

V juliju in avgustu se pojavijo rjave "cigare"- socvetja rogoza
na vzravnanem, 2 m visokem cvetnem steblu. Goli cvetovi
20 cm dolgega ženskega beta so črno rjavi in obdržijo barvo
tudi po koncu cvetenja. Oprašuje jih veter.Moški cvetovi so
zbrani tik nad ženskim socvetjem v približno enako dolgem in
svetlejšem betu, ki kmalu premine. Večinoma pokončni
modro zeleni, 1-2 cm široki listi so enako dolgi ali daljši kot
cvetni pecelj in izvirajo iz debele plazeče se korenike.

 

Od živali pa srečamo:

1. vodnega drsalca (Gerris lacustris)

Te temne živali imajo izredno dolge noge, prednji par je precej krajši od srednjega in zadnjega. Telo je vitko in podolgovato. S hitrim, sunkovitim veslanjem nog se poganja po vodni gladini. To mu omogočajo z neomočljivimi dlačicami porasli nožni členi.

 

2. kačje pastirje :

Modrozeleni (Aeshna cyanea)

je zelo dobro in hitro leteča žuželka, ki je obarvana zeleno rumeno, z izrazito črnimi vzorci. Prozorna krila imajo proti konici na sprednjem robu temno piko.

 

Pisani (Calopteryx splendens).

Barva vitkega telesa je spremenljivo kovinsko modra ali zelena. Za osebke moškega spola je značilna široka modro ali zeleno lesketajoča se proga na krilih.

Pri osebkih ženskega spola pa so krila enakomerno zelenkasta in prozorna.

Med mirovanjem so krila zložena.

 

3. žabje paglavce,

ki se žal ne razvijejo do konca.

 

 Kam želite sedaj pogledati? Mi vam svetujemo, da izberete nekaj od spodnjih možnosti ...

da se vrnete na našo šolsko stran:

nadaljujete potep po gozdni učni poti?

Si ogledate ostale slovenske strani na to tematiko:

Ste svetovni popotnik in si želite ogledati širni svet:

Seveda nam lahko tudi pišete na naš naslov.

Stran je bila od 12.05.2001 obiskana