»projektna
naloga pri predmetu računalništvo«
MENTOR:
računalničar Anton Perenič
UVOD………………………………………………………………………………….2
1.1 SNEŽNI
PLAZ…………………………………………………………………………………4
1.1.1 BELA
SMRT……………………………………………………………………………………..4
1.1.2 KATASTROFE SNEŽNIH PLAZOV
……………………………………..…….5
1.2 ZEMELJSKI
PLAZ……………………………………………………………………………5
1.2.1 VZROKI
ZA ZEMELJSKE
PLAZOVE……………………………..………….…5
1.3 VULKANSKI ZEMELJSKI PLAZOVI
………………………...………………5
1.4
POGLED V
PRETEKLOST…………………………….…………………………..…….6
2. POTRESI…………………………………………………………………………….6
2.1 KAJ JE
POTRES………………………………………………………………………………6
2.2 PRIČNE SE
POTRES………………………………………………………………………..7
2.3 DOLOČANJE JAKOSTI
POTRESOV…………………………………………..7
2.4 NAPOVEDOVANJE
POTRESOV…….……………………………………………..7-8
2.5 KAJ LAHKO STORIMO SAMI
…………………………………………………….8
3. SUŠA………………………………………………………………………………..….8
3.1. KAJ JE SUŠA………………………………………………………………………………….8
3.2. ZAKAJ PRIDE DO
SUŠE………………………………………………………………..8
3.3
BOJ S
SUŠO…………………………………………………………………………………..…9
3.4
KAJ LAHKO
STORIMO……………………………………………………………….….9
4. UPORABLJENA LITERATURA……………………………………………………..10
5.
ZAKLJUČEK……………………..………………………………………………………………..11
Naslov NARAVNE NESREČE sem izbrala, ker mislim da ta naslov obsega veliko vsebine in je že na pogled zanimiv. Ljudje se ne zavedamo da vsak dan na nas prežijo številne nevarnosti. Zdi se mi prav da vemo katere so te.
Gmota snega, skalovja ali zemlje se nenadoma odtrga s pobočja gore in zdrvi v dolino. V nekaj minutah lahko zasuje ali celo uniči celo mesta in vasi. Plazovi se sprožijo nenadoma in pogosto brez opozorila. Vsak dan se na svetu utrga na stotine plazov. Posledice so občutne v glavnem le v naseljenih planinskih pobočjih. Pod sabo pokopljejo ljudi ali živali. Prizadevati si moramo, da s svojim posegom v okolje ne bi povzročali potresov, ki so glavni vzrok plazov.
1.1 SNEŽNI PLAZ
Snežni plaz je gmota ledu in snega, ki se utrga s pobočja gore in zdrsi navzdol. Največji plazovi se utrgajo pod vrhovi Himalaje, smrtne žrtve in poškodbe pa so najštevilnejše pri plazovih, ki se sprožijo v naseljenih in turistično obiskanih alpskih dolinah. Plazove razdelimo na tri glavne skupine: plazovi mokrega snega, plazovi suhega snega in kložaste plazove. Plazovi mokrega snega so pogosti spomladi, ko strnjeni in zrahljani sneg zdrsi po mokri podlagi. Ti plazovi ponavadi tečejo po stalnih poteh – plaznicah, premikajo se počasi in nosijo s seboj obilo drobirja, prsti in ostankov rastlin. Nevarnejši so plazovi suhega snega, ki polzijo navzdol po tleh ali pa se dvignejo od tal tudi več sto metrov. Pri kložastem plazu pa se gmota napihanega in zbitega snega odtrga z gorskega pobočja in drsi po gladkejših globljih plasteh snežne odeje.
Večina plazov se sproži med sneženjem ali pa takoj po njem. Pozimi pade vsaka nova plast snega na stare plasti. Snega se ponavadi sprimeta, če pa je novega zelo veliko, je sprijemanje počasno, snežna odeja postane negotova in hitro se sproži plaz nesprijetega snega. Hitrost premikanja plazu je odvisna od strmine pobočja, pa tudi od razgibanosti in poraslosti.
Velik plaz lahko potegne s seboj več kot milijon kubičnih metrov snega in ledu. Na poti navzdol odnese s seboj še velike množice kamninskega drobirja, ostankov dreves ter prsti. Orjaški plazovi so v naseljenih gorskih predelih že zasuli vasi, pokopali na stotine ljudi in živali, uničili električno in vodno napeljavo, številne ceste in železniške proge.
1.1.2 KATASTROFE SNEŽNIH PLAZOV
| KJE |
LETO |
ŽRTVE |
POSLEDICE |
OPOMBE |
| Peruj | 1962 |
3.500 |
Popolno
uničenje osmih vasi in me |
Hitrost:96 km/h |
| Glaernisch v Švici 1000 plazov | 1898 |
98 |
Veliko
uničenje mest in narave |
Zima
je bila imenovana »zima groze« |
Tabela 1: katastrofe snežnih plazov
1.2 ZEMELJSKI PLAZ
Zemeljski plaz
imenujemo pojav, ko se velika količina zemlje, blata, kamenja,
skalovja in drobirja pomika po pobočju hriba navzdol. Poznamo
tri vrste zemeljskih plazov: padajoče, drseče in tekoče.
Plaz padajočega
kamenja ali podor nastane, kadar ogromne pečine zgrmijo po
strmem pobočju. Ob dotiku s tlemi se pogosto nalomijo v manjše
kose.
Pri drsečem plazu drsijo po pobočju velikanske množine kamenja in skalovja s hitrostjo tekoče vode. Tako se sprožajo tudi drseči plazovi drobirja, sestavljeni iz tankih plasti rahle zemlje in manjšega kamenja.
Mokri zemeljski plazovi tečejo navzdol pomešani z zmesjo blata in vode in sproti pobira vse kar leži na poti.
1.2.1 VZROKI ZA ZEMELJSKE PLAZOVE
Zemeljski plaz se sproži, kadar postane
zrahljana vrhnja plast nestabilna. Eden najpomembnejših vzrokov
je voda. Močno deževje ali taleči se sneg prepojita površje
zemlje z vodo. Z vodo prepojeno površje- zemlja, kamenje,
usedline- postane težje in nestabilno. Ko gradivo ni več trdno
in ne zdrži teže zdrvi po pobočju. Drugi pomemben vzrok
zemeljskih plazov je erozija, ko odnese spodnji del pobočja.
Zemeljske plazove lahko sprožijo tudi potresi in vulkanski
izbruhi.
1.3
VULKANSKI ZEMELJSKI PLAZOVI
To so vroči plini in lava. Če se zemlja preveč trese se lahko nekje v bližini sproži zemeljski plaz in se pomeša z lavo. Tako nastane neke vrste plaz tekočega blata.
1.4
POGLED V PRETEKLOST
Ostanki oziroma
posledice zemeljskih in snežnih plazov iz starejših obdobij so
vidni še danes. V dolini Saidmarreh v zahodnem Iranu še vedno
ležijo ostanki nekdanjega zemeljskega plazu. Znanstveniki
menijo, da se je sprožil pred več kot 2000 leti. Leta 218 pred
našim štetjem je Hanibal s svojo vojsko na poti iz Kartagine
proti Rimu, ki ga je nameraval napasti, prečkal tudi Alpe. Bil
je oktober in svež sneg je ravno zapadel na starega. Ko so
prečkali pobočje z mehko in nestabilno snežno skorjo, se je
sprožilo več plazov, ki so pokopali na tisoče vojakov in
živali.
2
POTRESI
Uničevalna moč potresa je ena najbolj nasilnih in krutih naravnih sil. V le nekaj sekundah lahko močni tresljaji v zemeljski skorji popolno razdejanje na obsežnih območjih. Čeprav se potresi, ki se pojavljajo na nekaterih najpogosteje naseljenih območjih, niso vedno tudi najmočnejši, povzročajo največ škode in zahtevajo največ smrtnih žrtev. Znanstveniki razvijajo vse najnatančnejše metode napovedovanja potresov, da bi se v prihodnosti lahko takim nesrečam izognili.
2.1
KAJ JE POTRES
Potres je nenadno in pogosto silovito
tresenje dela zemeljskega površja. Tresljaji se v valovih
širijo po zemeljski skorji. Skorja je plast kamenin, ki prekriva
Zemljo in je sestavljena iz plošč. Plošče se med seboj
dotikajo ali prekrivajo kot strešniki na strehi .Potresi
nastajajo med ploščami ali v njih. Stičišče plošč je
mesto, kjer se dve plošči dotikata ali prekrivata. Premiki ob
stičišču ustvarjajo močan pritisk pod površjem. Ker so
kamenine nekoliko raztegljive, lahko takšne pritiske
izenačujejo in blažijo stoletja, celo tisočletja dolgo. Enkrat
pa le popustijo pod strašno in se na najšibkejši točki
prelomijo ali počijo.sprosti se ogromno energije, ki se nato v
obliki potresnih valov širi v vseh straneh od točke, kjer se je
kamenina prelomila. Mesto v notranjosti zemeljske skorje, od
koder se valovi širijo, se imenuje žarišče ali hipocenter,
mesto na površju, ki leži točno nad žariščem, pa imenujemo
epicenter.
2.2
PRIČNE SE POTRES
Že v obdobju pred potresom so pritiski in napetost v kameninskih plasteh pod površjem tako močni, da se na zidovih in pločnikih pojavijo razpoke. Ko kamenine končno počijo, se iz žarišča potresa naglo razširijo prvi potresni valovi, ki jim pravimo glavni valovi. Potrese delimo na primarne (P) in sekundarne(S). Valovi, ki se širijo le po zemeljskem površju, se imenujejo površinski ali dolgi (L) valovi.
Primarni valovi se širijo skozi kamenine, vulkansko lavo, skozi vodo in celo skozi zrak s hitrostjo do8 km na sekundo. P-valovom sledijo S-valovi, ki so počasnejši in se širijo s hitrostjo do 6 km na sekundo.ko glavni valovi dosežejo površje, se jih del preoblikuje v površinske valove, ki povzročajo najhojše tresenje tal. Najmočnejši sunek je čutiti v epicentru.
2.3
DOLOČANJE JAKOSTI POTRESOV
Znanstvenike, ki preučujejo potresne valove in potrese, imenujemo seizmologi. Posebne merilne naprave -seizmografi- beležijo potresne valove. Seizmologi s pomočjo zapiskov ugotavljajo jakost kot tudi trajanje potresa. Za določitev jakosti potresa se uporabljata dve različni lestvici. Najbolj razširjena je Richterjeva lestvica, ki jo je sestavil ameriški seizmolog Charles Richter leta 1935. Druga lestvica je Mercalli- Cancani-Siebergova (MCS), ki določa jakost potresa glede na obseg škode, ki jo potres povzroči.
2.4
NAPOVEDOVANJE POTRESOV
4. februarja 1974 popoldne so po radiju opozorili tri milijone prebivalcev kitajske province Liaoning, naj takoj zapustijo svoje hiše, ker se bliža potres. Ob pol osmih zvečer se je napoved uresničila in potres je porušil ali poškodoval skoraj vse stavbe v mestu Hiacheng, ki ima 90.000 prebivalcev.
Na srečo je bilo le 300 smrtnih žrtev. Takrat se je prvič zgodilo, da so potres takšne jakosti tako natančno napovedovali. Seizmologi so našli nekaj znakov, ki opozarjajo, da se pripravlja potres: spremembe v hitrosti seizmičnih valov, izbokline in vbokline v tleh, vrsta manjših potresov vzdolž prelomov in stikov med ploščami itd. S pomočjo moderne tehnologije lahko strokovnjaki zaznajo celo najneznatnejše premike v zemeljski skorji.
2.5
KAJ LAHKO STORIMO SAMI
Za zdaj potresov ne znamo preprečiti. Kaj lahko torej storimo, da bi bilo vsaj čim manj škode in človeških žrtev??
Mesta, ki ležijo
v potresno aktivnih območjih, morajo biti pazljivo načrtovana.
Električna napeljava in vodovodne cevi morajo biti dobro
zavarovana. Zidovi morajo biti pritrjeni na temelje s kavljastimi
žeblji. Grelci za vodo morajo biti krepko pritrjeni, da ne
padejo in ne poškodujejo plinskih cevi. Tako se bomo izognili
nekaterim težavam.
3
SUŠA
Ljudje so zaradi suše ali drugih naravnih nesreč bili prisiljeni zapustiti svoje domove in obdelovalno zemljo. Odpravili so se iskat vodo in hrano.
Naravne nesreče,
ki se dogajajo v teh delih sveta, je silno težko obvladovati.
3.5
KAJ JE SUŠA
Suša je daljše obdobje, ko ni dežja ali ga je zelo malo. Skoraj tretjina kopnega in s tem več kot 600 milijonov ljudi na zemlji je izpostavljeno sušam. V sušnih obdobjih postane prst razpokana in suha. Izsušena površina pa ne vpija vode, zato se v tleh ohranja zalo malo vlage. Suho in prašno površinsko plast zemlje odnašata veter in dež in puščata za seboj gole zaplate. Ta naravne nesreča lahko prizadene katerokoli deželo na svetu. Sušo povzročajo vroči, suhi vetrovi in zelo visoke temperature.
3.6
ZAKAJ PRIDE DO SUŠE
Sušam pogosto botrujejo naravni dejavniki, kot na primer sprememba značilnega vremena. S svojimi posegi lahko sušo izzove ali stopnjuje tudi človek. Drevesa ohranjajo zemljo rodovitno in skladiščijo vodo.
Če jih posekamo, zemlja ne zadržuje več vlage, ampak se izsuši in spremeni v prah, nato pa nastopi erozija. Tako se izkrčene in popasene površine spreminjajo v puščavo, ki se bolj in bolj širi.
Suho vroče vreme je leta 1976 po vsej zahodni Evropi povzročilo sušo, ki je sicer imela resne posledice za kmetijstvo, lakote pa ni povzročila. Tudi v Sloveniji imamo ob sušah težave pri oskrbi z vodo.
3.7
BOJ S SUŠO
Eden od poglavitnih ciljev v boju s sušo je shraniti v deževnih obdobjih kar največ vode. V Burkini Faso zaobljene oblike kamnov, ki obkrožajo polja, preprečujejo odtekanje vode in zmanjšujejo erozijo. Spet drugje zadržujejo deževnico nizki jezovi iz zemlje. Ukrepi za počasnejše iztrebljanje gozdov so prav tako zelo pomembna oblika boja proti suši. Drevesa v gozdu vsrkajo vlago kot goba, sproščajo pa jo počasi.
Širjenje puščav preprečujejo pregrade hitro rastočih dreves, kot je evkaliptus ali pa ograje iz gostega suhega vejevja, ki naj bi zadržale napredujoče sipine. V okolici Nouakchotta v Mavretaniji so potujoče sipine utrdili z vejevjem, ki hkrati ščiti pred vetrom.
3.8
KAJ LAHKO STORIMO
Čeprav se sušam ni mogoče popolnoma izogniti, lahko z določenimi ukrepi močno zmanjšamo posledice.
Strokovnjaki so tudi poskušali z računalniško obdelavo podatkov najti zvezo med temperaturami oceanov in sušo. Na ta način jim je uspelo natančno napovedovati nedavno sušo v Sahelu in severovzhodni Braziliji.
4
ZAKLJUČEK
Pa smo končali. Na žalost nisem izpolnila vseh svojih ciljev, vendar sem uspešno prišla do konca seminarske. Upam, da si se zabaval/a ob branju in se tudi kaj naučil/a. Jaz se zdaj zavedam, da vsak dan na nas prežijo številne naravne nesreče. Delno smo za to krivi tudi sami.
5
UPORABLJENA LITERATURA
1.WALKER Jane Snežni in zemeljski plazovi. Ljubljana: Naravne nesreče, 1993
2.WALKER Jane Potresi. Ljubljana: Naravne nesreče, 1993
3.WALKER Jane Lakota, suša in kobilice. Ljubljana: Naravne nesreče, 1993
4. http://projekti.svarog.org/potresi/potres21.htm 21.4. 2004
5. http://posocje.rutka.net/potres.htm 25.5. 2004