PRIPOVEDKA O SLADKI VODI

Učenci so s pripovedko o sladki vodi celovito in na izredno duhovit način predstavili vse oblike sladke vode na našem planetu ter opozorili na aktualne probleme, s katerimi se pri varstvu voda danes soočamo.

Zaradi vse večjega onesnaževanja Zemlje se redno srečujejo predstavniki Sladkih voda, da ugotovijo, če se je stanje kaj izboljšalo. Tudi letos so se zbrali 23. marca, sredi vroče Afrike – v Sahari.

Zbrane je nagovoril predsednik Sladkih voda – gospod Sladkovod

»Čeprav je naša sorodnica, gospa Morska voda, veliko  večja kot me, Sladke vode, se mora tudi ona spopadati s podobnimi težavami. A ker nas je tako malo, je tudi naša ogroženost toliko večja. Zdaj pa vabim vse predstavnike, da po svoji velikosti poročajo o onesnaženosti.«

Na oder je s počasnimi koraki pridrsal gospod Nik Leden in zaspano pripovedoval:

»Ne bojte se za nas, še vedno je veliko ledenih gora. Zaradi segrevanja ozračja pa smo se ponekod  že začele taliti. Če se bo to nadaljevalo, lahko zalijemo nekatera mesta.«

Veliko bolj poskočno je k mikrofonu privijugala predstavnica podzemnih voda, gospa Človeška ribica. Najprej se je zahvalila, ker so upoštevali njeno prošnjo in prošnjo gospoda Ledena, da se srečanje odvija ponoči, saj sta oba zelo občutljiva na svetlobo in toploto.

» Tudi v podzemlju ni več tako kot je bilo, » je dejala s skrivnostnim glasom.

»V kraškem svetu se skozi tanko plast zemlje voda ne more prečistiti. Življenje v podzemnih globinah je ogroženo, saj vsi veste, da lahko živimo le  v čisti vodi. Predlagam, da se prihodnje leto srečamo v Postojnski jami, saj so pogoji za obstoj vode v svojem trenutnem stanju veliko boljši kot tu, kjer vsi komaj prenesemo saharsko sušo.«

Ko je odhajala z odra, je gospa Človeška ribica globoko zajela zrak v svoja preprosta pljuča, rdeče pahljačaste škrge pa so poudarjale njeno lepoto, ki je očem mnogih  vedno skrita globoko pod zemljo.

Gospod Sok je moral čakati kar nekaj trenutkov, da se je polegel bučen aplavz, ki ga je s svojim govorom požela človeška ribica. Nastopil je v lični steklenički, iz katere je votlo donelo:

»Kot veste, voda v obliki talne vlage predstavlja osnovni vir vode večini kopenskih rastlin. Človek to vodo použije v sadju in zelenjavi. Čeprav sem prijetnega okusa, pa v sebi nosim veliko škodljivih snovi, saj ljudje brezglavo škropijo in  gnojijo. Strokovnjaki nas pogosto pregledujejo v laboratorijih, stresajo v raznih epruvetah. Pravijo, da delajo ANALIZO. Ne vem, kaj to pomeni, vendar upam,  da bosta ANA in LIZA imeli kaj uspeha pri varstvu narave.«

Gospod Sok se je komaj utegnil posloviti, saj mu je močno razburjeni  gospod Jezerko, predstavnik vseh stoječih in tekočih voda, skoraj iztrgal mikrofon iz rok.

»Nezaslišano, nezaslišano!« je vpil v mikrofon, da so se prisotnim kar naježili lasje na glavi.

»Skrbno sem pregledal vse studence, potoke, reke in jezera. Stopil sem v vsako mlakužo. Zgrožen sem ugotovil, da so stoječe in tekoče vode odlagališče raznovrstne navlake. Ko sem se že podal na pot, pa zabredem v smrdeč mastni madež, ki mi ga ni uspelo očistiti. Kaj vse počnejo ljudje, pa pravijo, da so najbolj razvita bitja!«  se še vedno ni mogel pomiriti gospod Jezerko. Odšel je z odra, za seboj pa širil tak smrad, da so vsi prisotni stiskali nosove.

Tudi gospa Zračna vlaga, ki je bila zadnja na vrsti, se ga je ognila v velikem loku, le da tega ni nihče opazil. Mislili so, da je srečanja že konec, ko so z odra zaslišali znani glas:

»Vsi veste, da  količina vode, ki je v ozračju, predstavlja le majhen delček Sladke vode, a ta delček je zelo pomemben. Brez vlage v zraku ne bi bilo oblakov, čudovitih mavričnih barv, pa zimskega veselja na snegu…« je naštevala nevidna gospa na odru.

Tedaj pa je od nekod zavel hladen piš, ki ga je sprožil gospod Nik Leden, saj je močno ohladil zrak okrog sebe.  Zazeblo je tudi nevidno gospo, zgostila se je in glej – pred seboj so zagledali  Zračno vlago, oblečeno v tančice meglic. A prizor je trajal le nekaj trenutkov. Vroč saharski zrak je posušil meglice in gospa se je poslovila.

Na koncu je besedo spet imel predsednik Sladkovod

»Pozorno sem poslušal vse predstavnike in ugotovil, da je stanje vseh naših voda vedno slabše. Pomaga nam lahko le še varuh vodnih pravic, gospod Zdravovod, zato vabim vse, da se zberete v moji pisarni in mu napišemo protestno pismo, » je z nekoliko žalostnim glasom dejal gospod Sladkovod

Predstavniki Sladkih voda so varuhu vodnih pravic napisali dolgo pismo, v katerem so ga opozorili na zelo resno stanje zaradi onesnaževanja Sladke vode, a na odgovor in ukrepanje še vedno čakajo…

avtorji: 4.b razred
mentor: Sonja Česnik