učenec:

Andraž Poljšak 7.a (9)

»Projektna naloga

pri predmetu računalništvo«

mentor: Anton Perenič

OSNOVNA ŠOLA ANTONA GLOBOČNIKA

Cesta na Kremenco 2, Postojna

šol. l. 2003/04

Kazalo

UVOD                                                                            3

1    ZGODOVINA IGER                                                               4                                                                             

1.1  Od kje PRIHAJAJO                                                                4                                                                      

1.2  Kako so potekale                                                                     4                                                                                                            

2          ZIMSKE IN POLETNE IGRE                                               5                                                 

2.1  Poletne                                                                                     5                                                                              

2.2  Zimske                                                                                     5            

3    PRVI SLOVENCI NA OLIMPIADI                                       6                                      

4    DOBITIKI MEDALJ ZA SLOVENIJO

4.1 Leon Štukelj                                                                            6                                                                 

4.2 Miroslav Cerar                                                                       7                                                                             

4.3 Rudolf Cvetko                                                                         7                   

5    PRIREDITELJI IGER                                                           7          

5.1 Zadnjih 15 prirediteljev iger                                                   7

5.2 Zadnje igre                                                                              8

5.3 Prihodnje igre                                                                          8      

6    ZAKLJUČEK                                                                          10

7    UPORABLJENA LITERATURA                                           11

UVOD

Naslov seminarske naloge je OLIMPIJSKE IGRE. Ta naslov sem si izbral zaradi tega, ker me zelo zanima šport in se z njim tudi ukvarjam. Še posebej s košarko, katero tudi treniram.

Olimpijske igre bom opisal od samih začetkov pa do danes. Želim vam prijetno branje!

1 ZGODOVINA

Začetki olimpijskih iger segajo stoletja nazaj v starodavno Grčijo. Bile so del verskega praznovanja. Z olimpijskimi igrami so izkazovali čast bogovom. Prvi zapisi segajo v leto 776 pr. n. š., verjetno pa so bile ustanovljene sto let prej. Najmanj tisoč let so potekale vsake štiri leta in se ohranile kljub številnim vojnam in vdoru Rimljanov v Grčijo okrog leta 150 našega štetja. Igre so postale tako pomembne, da so začeli zapisovati zgodovinske dogodke po olimpiadah.       

1.1 Od kje izvirajo

Olimpijske igre izvirajo iz starodavne Grčije. Mestece Olimpija, iz katerega izhajajo, je ležalo na ozemlju Elide na zahodu Peloponeza že v času mikenske civilizacije, sredi drugega tisočletja pr. n. št. Ozemlje Olimpije je veljalo za sveto.Tam je bil sveti olimpijski gaj Altis, obdan s četverokotnim zidom, na tem mestu so bila svetišča, oltarji za daritve, zakladnice, kipi bogov in zmagovalcev. Eden najpomembnejših je bil Zevsov hram, kjer je stal kip Zevsa. Izven zidovja so bili objekti potrebni za organizacijo igre (hipodrom, stadion, gimnazija).

1.2 Kdaj so potekale

V svetem mestu Olimpiji so igre potekale vsako četrto leto, na peti dan, ki je sledil tretji polni luni po poletnem solsticiju. Sprva so imele igre lokalen značaj (Pisa, Elida, Šparta), pozneje so se vključevale tudi ostale grške državice. Takrat so se v državi prekinile vse vojne, to je bil OLIMPIJSKI MIR.

2      ZIMSKE IN POLETNE IGRE

Od vsega začetka potekajo zimske in poletne igre vsaka štiri leta. Od leta 1992 zimske in poletne igre ne potekajo isto leto, vendar na vsaki dve leti v takem zaporedju: 1992 Barcelona- poletne                                                  

                               1994 Lillehamer- zimske

                               1996 Atlanta- poletne,…

2.1   poletne

Države prirediteljice poletnih iger morajo imeti ustrezne športne objekte kot so košarkarske dvorane, atletski stadioni, nogometni stadioni, ustrezne poti za kolesarjenje in drugo. Športi, kateri so na poletnih igrah: atletika, badminton, gimnastika, jadranje, kajak – kanu, kolesarstvo – cestno in gorsko, lokostrelstvo, plavanje, strelstvo, taekwondo, tenis, veslanje, rokomet, hokej na travi,…

2.2   zimske

Zimske igre večinoma potekajo v visokogorskih mestih, ki imajo primerne smučarske proge za vse discipline v smučanju, pokrito drsališče, skakalnice za smučarske skoke, proge za tek na smučeh,… Slovenci na zimskih olimpijskih igrah še niso osvojili zlate kolajne. Prvi Slovenec kateri je osvojil kolajno je Jure Franko na olimpijskih igrah v Sarajevu l. 84 v disciplini veleslalom. Discipline na olimpijskih igrah: smuk, veleslalom, slalom, super veleslalom, kombinacija, umetnostno drsanje, skoki na mali in veliki skakalnici, skoki ekipno, teki na smučeh, biatlon,…   

3      PRVI SLOVENCI NA OLIMPIADI

Prvi Slovenec na olimpijskih igrah je bil Rudolf Cvetko, ki je nastopil v Stockholmu l. 1912 na poletnih igrah v disciplini sabljanje in skupaj z ekipo so osvojili drugo mesto. Prva tekmovalca na zimskih igrah pa sta bila smučarska tekača Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj v Chamonixu l. 1924.

4      DOBITNIKI MEDALJ ZA SLOVENIJO

Tabela 1: dobitniki medalj za Slovenijo

Slika 2: simbol Leona Štuklja

4.1 Leon Štukelj

Je najboljši telovadec in olimpijec vseh časov. Na olimpijskih igrah je osvojil tri zlate, eno srebrno in dve bronasti kolajni. Zanj so bile najuspešnejše igre l. 1924 in l. 1928, kjer je skupaj osvojil pet kolajn, od tega tri zlate in dve bronasti medalji. Sicer diplomirani pravnik, je Leon Štukelj najuspešnejši športnik Slovenije vseh časov. Žal je Leon Štukelj umrl l. 1999, ko je bil star 101 leto. Vse do svoje smrti je veljal kot najstarejši nosilec zlate olimpijske kolajne na svetu (Pariz, 1924).

V zgodovino se je vpisal kot izjemen telovadec v športni gimnastiki. Poleg treh udeležb na olimpijskih igrah (Pariz 1924, Amsterdam 1928 in Berlin 1936), na katerih je osvojil 6 olimpijskih odličij, je blestel tudi na štirih svetovnih prvenstvih. Njegova odličnost pa ne velja samo za gimnastična orodja. Štukelj je med drugim tudi podpisnik slovenske olimpijske listine, s katero je bil 15. oktobra 1991 ustanovljen Olimpijski komite Slovenije.

4.2 Miroslav Cerar

Je tudi izmed slovenskih olimpijcev, kateri je osvojil 3 kolajne na olimpijskih igrah. V Tokiu l. 1964 je osvojil bron in zlato in nato, štiri leta pozneje, je v Cuidad de Mexico v Mehiki dobil zlato. Slovenska olimpijska akademija je kot sestavni del OKS, njen predsednik je Miroslav Cerar, član Izvršnega odbora OKS-ZŠZ.

4.3 Rudolf Cvetko

Je prvi Slovenec ki je osvojil kolajno na Olimpijskih igrah. To se je zgodilo leta 1912 v Stockholmu, ko je nastopil z avstrijsko ekipo v disciplini sabljanje. Osvojil je srebrno medaljo.

5      PRIREDITELJI IGER

5.1 Zadnjih 15 prirediteljev iger

Tabela 2: prizorišča OI

 5.2 Zadnje igre

Zadnje olimpijske igre so potekale v mestu Salt Lake City v ZDA. Tam so potekale zimske olimpijske igre. Slovenci si jih bomo zapomnili po tretjem mestu naših skakalcev v disciplini smučarski skoki-ekipno v postavi Primož Peterka, Peter Žonta, Robert Kranjec in Damjan Fras. Uspešno je nastopil tudi Dejan Košir, saj je osvojil v deskanju na snegu odlično peto mesto.  

Zadnje letne olimpijske igre pa so se odvijale v mestu Sydney v Avstraliji. Naši olimpijci so tam osvojili dve zlati medalji. Iztok Čop in Luka Špik, sta bila prva v dvojcu brez krmarja, ter Rajmond Debevec v streljanju.

Slika 3: Čop in Špik v Sydneyu 2000  

Slika 4: Simbol OI v Sydneyu          

5.3 Prihodnje igre

Olimpijske igre se po dolgih letih zopet vračajo v rojstno državo Grčijo . V Atenah bodo letos potekale poletne olimpijske igre od 13. do 26. avgusta. Udeleženci se bodo pomerili na tekmovanjih v 41 športnih panogah, ki se bodo odvijala v Atenah in bližnji okolici. Mnogi so mnenja, naj bi Atene postale stalno prizorišče poletnih olimpijskih iger, ker je bila Grčija domovanje starodavnih olimpijskih iger.

Slika 5: Prizorišče OI

6      ZAKLJUČEK

V tej seminarski nalogi sem predstavil OLIMPIJSKE IGRE. Predstavil sem jih od same zgodovina pa vse do zadnjih in prihodnjih iger. Olimpijske igre so tak dogodek, na katerem se zvrstijo različne športne discipline. Nekaterih pri nas niti ne izvajamo, npr. hokej na travi. Vsake OI so nekaj posebnega. Imajo poseben čar, ki nikoli ne izgine. Ljudje to prireditev množično obiskujejo, saj si želijo ogledati ta največji športni dogodek, ki se odvija vsaki dve leti.   

7  UPORABLJENA LITERATURA

1.     Chris Oxlade, David Ballheimer; OLIMPIJSKE IGRE.      Murska Sobota: Pomurska založba 2000

2.  Evgen Bergant; OI OD 1912 DO 1996.Ljubljana: DZS

3.  http://www.iztokcop.com/slo_olimpiadi.htm  6.3.2004

4.     http://www.olympic.si/13.4.2004

5.     http://stukelj.infotehna.si/leon.htm 13.5.2004