14.
otroški parlament
Humani
medsebojni odnosi in zdrava spolnost
·
Delavnica s starši o medsebojnih odnosih
·
Delavnica z učitelji o odnosih v šoli. Geslo: drugega razumeš le, če
stopiš v njegove čevlje
·
Poglej na stvari z druge strani
·
Delavnica učencev o medsebojnih odnosih in ljubezni
·
Dan z manj kričanja na šoli 27. 1. 2004
·
Sporočilo staršem z ljubeznijo
·
NESTRPNOST
Nam
ljudem se je uspelo izmisliti veliko neumnosti. Eni se reče nestrpnost.
Delaš
se, da so nekateri manj vredni:
zato, ker drugače razmišljajo
zato, ker so invalidi
zato, ker so Neslovenci
zato, ker imajo zelene lase
zato, ker niso taki, kot mi.
Potem
se delamo, da so slabši od nas,
da
je njihovo obnašanje čudno,
da
je njihov jezik zabit,
da
je njihova barva las neumna,
da
so grdi.
Potem
se držimo ob strani, ker se nam zdijo nevarni
in delamo se, da jih ne slišimo
in delamo se, da jih ne vidimo
in delamo se, da jih ne razumemo.
Še
huje je kadar
jih zasmehujemo
jih ponižujemo
jih odrivamo
z njimi obračunavamo s pestmi.
Toda
koliko enakih ljudi pa vidimo okrog sebe?
Nobenega
!!!!!!!!!!!! K sreči!!!!!!!!!!
------------------------------------
Misli
učencev 4.a
V
Sloveniji prijateljstvo nč več ne velja
le
poglejte Drnovška, Ropa in tisto našo vlado
vsi
se sovražjo, sej druzga ne
znajo,
tud
če jih ti obtožiš ni šans, da ti priznajo.
Majhne
stvari, ki jih prjatli nerdijo,
te
stvari zasenčijo svetovno hudobijo.
Vsak
člouk sam zase vse gleda,
ne
pomisli na ljudi, ki jim življenje je beda.
Bogati
so bogati in neč ne nardijo,
vsem nam težijo
Revne
dol tlačijo in lepo se oblačijo
Revni
vse svoje življenje trpijo in se za svoje pravice borijo
Za
njih rešitev ni vlada, saj jih sploh nima rada.
Če
bi se folk mal zamisliu in okoli
pogledou, bi se obrniu do človeka in mu
tole
povedou: mej ljudi rad, pa bodo imeli
oni
tebe tud you know- respect is good.
Sara Lavrenčič 8.d
OH,
TA SEX
Ob
razpravi o medsebojnih odnosih in zdravi spolnosti smo učenci pregledali
časopise in revije, ki so namenjeni nam mladim in ugotavljali kaj nam sporočajo
o spolnosti:
-
V ČASOPISIH ZA MLADE JE OBČUTEN PRITISK GLEDE ZGODNIH SPOLNIH ODNOSOV
-
POČUTIMO SE STAROMODNE, KER ŠE NISMO PRIPRAVLJENI NA SPOLNE ODNOSE
-
ZELO MALO JE ZAPISANEGA O ČUSTVIH
-
PREVEČ NAS USMERJAJO K TEŽNJI PO POPOLNOSTI IN UGAJANJU, KAR VELJA
PREDVSEM ZA DEKLETA, KI SMO ZATO STALNO NEZADOVOLJNA S SABO
POVSOD MRGOLI NASVETOV KAKO DOSEČI IDEALNE MERE. KAJ
PA TEŽAVE S PREHRANJEVANJEM?
-
DOBRODOŠLO JE SVETOVANJE GLEDE KONTRACEPCIJE
-
ODOBRAVAMO INFORMACIJE O VIRUSU HIV IN O AIDS-U
Ljubezen
V delavnici o ljubezni smo
zadeli v zid predsodkov in dvojne morale, ki še vedno velja v naši družbi.
posebno dekleta smo zgrožena ugotavlja, da pri ljubezni med dekletom in fantom
ostaja še veliko prepričanj, ki nas omejujejo in postavljajo v podrejeno vlogo.
Zato sprašujemo, ali je res
za dekle
-nespodobno, da povabi in da
fantu pobudo za srečanje
-obvezno, da čaka na pobudo
fanta
-nespodobno, da uživa
alkohol, za fanta pa je to povsem sprejemljivo
-obvezno, da se mora
spodobno oblačiti
-obvezno, da mora biti
pridna in ubogljiva
-nespodobno obiskovanje
lokalov
-obvezno, da prihaja domov
bolj zgodaj kot npr. brat
_______________________________________
---------------------------
Regijski parlament v Ilirski
Bistrici 19. 2. 2004
Skeč za predstavitev domačega kraja v narečni govorici
Bug
dej, ku ste kej?
Mi smuo s Pastuojne.
Ma
je mraz pr nas, veste.
Ne samu mraz, tudi burje piha.
Pravjo de jema pr nas
mlade.
Klemen,
kaj nuosiš to tuorbo znucano?
Znucano ja, ti ne veš kulku
je vredna.
Ja
mendi, kaj jo buoš prodou?
Ma,
ne. Tu je tuorba od pastirčka Jakoba, ki nas je Postonjčane rešil tistega hudga
zmaja u jami. Če ne bi blu
Jakoba, kdu bi si danes upau
v jamo?
Nobeden,
adijo turisti. Adijo šoldi.
No,
ta turba je ostala še od takrat. Nerjena
je iz zmajeve kuože.
Kadar
je zmaja apno razgnalo, so u Postojni imeli polno usnja in naredili vsem tuorbe od takrat neprej nam pravjo torbarji.
Imeli
smo pounu tuorb, velike,
majhne, cule, bisage. Važno je , da so vse imele dno.
Ta
tvoja bo kmalu spregla. Je vsa luknjesta.
Kaj
jemaš nuotr?
Ene
stare slike, boš pokazala tudi drugim?
Kaži?
Aja, tu je vitez Erazem Predjamski.
Ma je biu lep.
Tle
je še Luka Čeč, ta je biu
pogumen in odkril Postonjsko jamo.
Še ana slika je tle, na.
Aha,
to je Anton Globočnik, naša šula nosi po njem ime.
Kaj
je že bil uon?
Ja
župan Postojne je biu. Biu
je pameten možak, posadil je lipov drevored do jame.
Pridite
v Postojno, ko lipe cvetijo, tu je takrat kadr je kuonc šule. Tu je narbel romantičnu.
Globočnik
je nepeleu elektriko v Postojnsko jamo. Kdu bi šeu noutr
u tisto temo?
U
jami vas nema bit česa strah. Jakob je premagal zmaja, kapniki so razsvetljeni,
u jami jemamo lep vlakc, zato prijazno vabljeni k nam v Pastuojno.
·
Predstavitev ugotovitev šolskega parlamenta
·
Uvrstitev na državni parlament.
Udeleženci
– predstavljajo otroke Notranjske regije
Sara
Lavrenčič
Anamarija Kočevar
Klemen
Simčič
Ana
Rovan
14.
nacionalni otroški parlament
Tema:
Humani medsebojni odnosi in zdrava spolnost
Nacionalni
otroški parlament je 1. 3. 2004 potekal v parlamentu v Ljubljani, kjer so
poslanci za en dan odstopili svoje sedeže predstavnikom otrok iz 17 regij.
Predsednik
državnega zbora Borut Pahor je mladim parlamentarcem spregovoril o delu in
vlogi, ki jo ima parlament.
Poudaril
je:
-parlament
potrebujemo zato, ker ljudje različno razmišljamo in imamo različna stališča.
Če bi vsi enako mislili (kar ni možno) ne bi potrebovali parlamenta. V
parlamentu poteka usklajevanje stališč in sprejemanje skupnih odločitev.
-v
parlamentu so ljudje, ki različno mislijo in ne enako
-potreben
je strpen dialog, nežaljiv, da razprava ne spolzi na
nizka tla žalitev
-naučiti
se živeti z razlikami
-potrebno
je sprejeti priznanje, da imajo drugi drugačno mnenje, spoznanje, da je moje
stališče v manjšini, oblikovati večinsko stališče
-odgovornost
odločanja v imenu drugih
Vprašanja,
predlogi in pobude:
kako
doseči, da bi bila šola za starše obvezna za vse, ki imajo otroke, / otroci v
7.r. /9 so preobremenjeni, saj so v šoli tudi 34 ur
tedensko, tudi do 18. ure, / zakaj imajo
statuse le učenci, ki se ukvarjajo s športom, zakaj status ne pripada
glasbenikom, kaj pa otroci, ki veliko delajo doma na kmetijah, / za izbirne
predmete priznati obiskovanje glasbene šole ali športnega kluba tudi verouka, /
kako preprečiti objavo reklam, ki mladim nudijo popačeno sliko o spolnosti, /
na sistematskem pregledu naj bi dekleta opravila tudi ginekološki pregled, če
bi želela, / uvesti preizkus- testiranje kandidatov za učiteljski poklic, ker
je zelo pomemben njihov značaj in smisel za to delo, / kako urediti, da bi bili
vsi predmeti v šoli zanimivi, / izdali naj bi nove zloženke, knjižice o zdravi
spolnosti, / bolje, da so učenci več v šoli (devetletka), kot pa prepuščeni
ulici, / na podeželju so mladi manj informirani o zdravi spolnosti kot v
mestih, / zakaj številčne ocene pri lv, gv, šv, tako težko dobimo dobro
oceno npr. pri šv, če nimaš določenih
spretnosti,/ kaj se pripravlja poleg
opominov za zaustavitev nasilja v šoli,/ poostriti kazni za nasilje in zlorabo
otrok, / v šolo povabiti zdravstvene in druge delavce za predstavitev tem o
zdravi spolnosti, / skrinjica za vprašanja na šoli se obnese le nekaj časa,
nato ni več zanimiva, / kakšno uro matematike bi lahko odstopili spolni vzgoji,
/ spolna vzgoja kot izbirni predmet, / s starejšimi učitelji je pri pouku
težko, zato naj bi se prej upokojevali, / doma je spolnost pogosto še tabu
tema, / kako bo z našo družino v EU, / medvrstniško
svetovanje glede spolnosti, / bolj se povezovati in spoznavati učence s
posebnimi potrebami, / ali bo in kdaj bo začel z delom varuh otrokovih pravic,
/ za informacije o zdravi spolnosti se moramo tudi sami potruditi, jih
poiskati, / učitelji v devetletki pogosto le jemljejo snov in nato že
sprašujejo, ni utrjevanja, zato se učimo doma tudi po 3 ure, v tujini več
utrjujejo in imajo manj domačega učenja, / učitelji naj bi se povezovali z učitelji otrok s posebnimi potrebami , da bi
se bolje spoznali, enako tudi učenci,/ fantje se pri razgovorih o spolnosti
vedejo nezrelo in otročje, še posebej na podeželju, /
Odgovori
in pojasnila predstavnikov ministrstev in uradov
Minister
Slavko Gaber je odgovore strnil takole (zapis povzetka):Trenutno obstaja v
Sloveniji nekoliko evforično stanje glede devetletke,
zato bi bilo vsako spreminjanje na hitro neumestno. poleg tega imamo devetletko
komaj nekaj mesecev in ne moremo soditi kar povprek.
Pričakovanje,
da ne bo konfliktov med učitelji in učenci je iluzorno,
do tega bo vedno prihajalo. Težiti moramo k privzgajanju
strpnosti že od vrtca dalje.
Prisotnih
je veliko pritiskov, da se naredi v šoli red, ukrepa proti nasilnim učencem.
Ali zadošča dosedanji sistem vzgojnih ukrepov? Učencev s težavami ni preprosto
zmetati iz šol. Proučili smo sistem Finske, ki ga lahko primerjamo z našim.
Verjetno bodo šla prizadevanja v to smer, da se okrepi delo in poveča število
ur za delo s težavnimi učenci, ki so tu in niso kar » padli z neba«.
Glede
zahtevnosti šole: šola je in mora biti zahtevna, tisti, ki trdijo drugače
»prodajajo poceni …«, naučiti mora določena znanja in določene »manire«. Le na ta način zrastemo. V življenju je pogosto
tako, da je treba premagati napor.
Statusi
v šoli urejajo položaj izjemno obremenjenih učencev. Potrebno je trezno
presoditi, ali bomo predmete kar metali iz predmetnika, ker imajo nekateri
učenci 20 ur treninga. Ni mogoče, da bi izbirne predmete nadomestil trening v
klubu, obiskovanje glasbene šole in druge interesne dejavnosti. Delo učencev
doma na kmetiji ni hec (čeprav je sledil smeh),
tisti, ki veliko berejo, bi imeli manj ur slovenščine, oprostitev glasbene
vzgoje… Tako bi oklestili program, kar bi bilo škodljivo, tega ni mogoče
narediti. V 7. r. je 29,5 ur pouka in ne 34. Če pri
pouku sledimo, potem se nam ni treba doma učiti še 3 ure dnevno- bodimo resni.
Pregledali
bomo statuse.
Številčne ocene pri lv, šv, gv so relativne in niso odraz absolutnih mer, tako tudi učenci, ki npr. nimajo posluha dobijo najvišjo oceno. Prejšnje ocene zu, u, mu niso bile dobre za odnos do predmeta.
Ga
Alenka Kovšca je posredovala naslednje odgovore in
obrazložitve:
šola
za starše nikakor ne more postati obvezna za vse starše. starši se glede
udeležbe sami odločajo, enako velja za vključevanje staršev učencev z
vedenjskimi težavami.
Nasilje
je problem, verjame v preventivo, potrebna je družbena skrb in pomoč.
kaznovalna politika nastopi potem, ko se dejanje že zgodi.
Družinska
politika v EU- v državah članicah obstajajo različne družinske politike.
Slovenija je glede možnosti starševskega dopusta daleč pred drugimi, tega nima
nobena država. Imamo dober sistem otroškega varstva. V EU bodo možnosti za
izmenjavo oblik dobre prakse.
Podpira
postavitev varuha otrokovih pravic, čeprav je znan pomislek o poplavi varuhov
»vseh vrst«.
Ga Selič iz Urada varuha človekovih pravic- oddelek za
otrokove pravice
Glede
reklam, ki razvijajo popačene poglede na spolnost- vabi, da se otroci oglasijo
s predlogi in pobudami za katere reklame gre.
Varuh
opozarja medije na vpliv, ki ga imajo na razvoj otrok.
Varuh
človekovih pravic vabi mlade k sodelovanju po internetu (pisna sporočila,
razmišljanja, pripombe), odprli bodo klepetalnico.
Ga
Mojca Gruntar Čič z Ministrstva za zdravje ugotavlja,
da mladi visoko vrednotijo zdravje.
Otroci
imajo pravico do svojega zdravnika, zato je prav, da ta nudi zaupne
informacije.
Vloga
šolskega zdravnika je tudi preventivna in ne le, ko otroci zbolijo.
O
zdravi spolnosti je pripravljenih veliko informacij (zloženke, plakati,
knjižice), malo se je treba potruditi.
Spolna
vzgoja kot obvezen predmet - je sedaj
vsebinsko zajet v več predmetih, kar pa zahteva sodelovanje in usklajevanje ter
več dela pri učiteljih.
Z
vzgojo za zdravo spolnost začeti pred 7. razredom na ustrezen način.
Medvrstniško svetovanje o spolnosti zahteva usposabljanje vrstnikov za to vlogo in
veliko priprav.
Ga
Tatjana Mušič- Ministrstvo za notranje zadeve
Višina
kazni za pedofile in druge oblike nasilja- sama kazen še ne odpravlja niti ne
prepreči dejanj. Pomanjkljivosti so na področju nadzora in pomoči storilcem.
kazenski
zakonik je v fazi spreminjanja, poleg predlogov za zvišanje kazni so predlagana
nova ravnanja, ki so kazniva: posedovanje, distribucija pornografskega
gradiva…Podan je predlog za zvišanje kazni za spolni napad na otroka- osebo do
15. leta starosti.
Potrebne
je več kvalitetne pomoči otrokom, ki so žrtve nasilja.
Ga
Zdenka Cerar- generalna državna tožilka
Tožilstvo
ima pomembno vlogo pri zaščiti otrok. Dejanja zlorabe in nasilja so težko
dokazljiva. Postopki so dolgi in mučni tudi za otroka.
V
zadnjem obdobju se je kaznovalna politika do teh dejanj zaostrila. To
dokazujeta zadnja dva izreka kazni za spolno zlorabo (Koper, Novo mesto), ko je
bila storilcem izrečena najvišja možna kazen 15 let.
Ga
Liana Kalčina- predsednica komisije za otrokove
pravice pri ZPM
Na
internetnih straneh bodo odprli klepetalnico in
vabijo mlade k sodelovanju.
Minister
za šolstvo bo v prihodnje pridobil tudi stališče mladih, ko gre za njihove
vsebine, vzel si bo čas za posvetovanje z mladimi pred odločanjem.
Tema
za 15. otroški parlament
Po
glasovanju vseh je tema »mladi in EU« dobila največ- 53 glasov, zato bo to tema
15. otroškega parlamenta.
Na
drugem mestu je bila tema »drugačnost«, na tretjem pa »ljubezen in
zaljubljenost«.
Poročilo
s svetovnega otroškega parlamenta
Predstavnik
na Svetovnem otroškem parlamentu (november 2003) v Turkuju
na Finskem je bil Anžej Dežan,
ki je podal poročilo.
Konec
oktobra 2004 bo svetovni otroški parlament ponovno v Turkuju.
Slovenija
bo od 7. – 11. 11. 2005 gostila Svetovni otroški parlament. pričakujemo
udeležbo otrok iz približno 30 držav. Slogan : vsi odtenki otrok sveta.
Postojna,
5. 3. 2004
Udeleženci otr. parlamenta
predstavniki Notranjske regije
Sara
Lavrenčič
Anamarija Kočevar
Klemen Simčič
Ana Rovan
OŠ Antona Globočnika
Postojna