Učenka: Ivana Kovač 7.a(9)       šol.l.2003/04                

ZAJCI

      *Projektna naloga pri predmetu računalništvo*  

Mentor: računalničar ANTON PERENIČ

OŠ Antona Globočnika, Postojna

KAZALO

                                                     stran

Uvod.....................................................3

1. Domači kunec .......................................4

1.1 Hrana ...................................................4

1.2 Razmnoževanje .........................................4

1.3 Način življenja .........................................4

1.4 Sorodne vrste ...........................................5

1.5 Zgradba ................................................5

2. Poljski zajec .......................................6

2.1 Hrana ..................................................6

2.2 Bivališče ...............................................6

2.3 Razmnoževanje ........................................6

2.4 Sovražniki .............................................6

2.5 Zgradba ...............................................7

3. Planinski zajec ....................................7             

3.1 Hrana .................................................7

3.2 Bivališče ................................ .............7-8

3.3 Razmnoževanje .......................................8

3.4 Sovražniki ............................................8

3.5 Zgradba ..............................................8

4. Tabela .................................................9

5. Pesem – Zajček in Bolhica ...........................10

6. Zaključek .............................................11

7. Uporabljena literatura ................................12

 Uvod

Za seminarsko nalogo sem se odločila za naslov ZAJČKI. Za ta naslov sem se odločila zato, ker imam zelo rada živali. Še najbolj pa imam rada bolj manjše živali, kot so npr. zajčki, hrčki, miške, mucke, psi, . . Kot majhna sem si želela biti veterinarka, ampak časi se spreminjajo zato ne vem ali se bo moja želja uresničila ali pa ne. Doma imam tudi enega manjšega zajčka, ki mu je ime Puhec. Zelo majhen in lep je. Je črne in bele barve. Upam, da bo ta moja seminarska naloga zelo uspešno končala.

1. Domači kunec

1.2  Hrana

Domači zajček ali kunec je vsakršno sočno zelenjavo, posebno rad pa je repo, zelje, deteljo, zunaj travo in pa ozimino. Na vrtovih mu najbolje diši peteršilj. Pozimi zelo rad je seno in oves.

1.3 Razmnoževanje

Zajci se začno pariti po ostri zimi marca, če je južno pa že februarja, v splošnem tem prej, čimveč so zajci imeli pozimi hrane. Samica si naredi iz dlake, ki si jo populi na trebuhu gnezdo. Zajklja ima mlade po štirikrat na leto. Breja je okrog 40 dni. Navadno koti prvič od srede do konca marca, avgusta pa četrtič in zadnjic v letu. V prvem skotu sta najmanj eden ali dva, v drugem tri ali pet, v tretjem tri, v četrtem pa spet eden ali dva zajčka. Njeni zajčki kar hitro spregledajo in se začno zelo hitro čistiti ter lizati. Mladi kunci sesajo pri mami kakšen mesec ali še celo manj, prvih deset dni pa jih moramo pustiti čisto pri miru, ker se sicer včasih zgodi, da mama kunčica požre svoje mladiče.

1.4 Način življenja

Domači kunec je zelo krotka in dobrodušna žival in se človeka tako privadi, da pride k njemu, če ga klice, da mu je iz roke, da se mu pusti božati in čehljati. Med seboj se redi igrajo, se pode in šegavo skačejo ter se postavljajo na zadnje noge. V strahu glasno kriče. Nevšečno in večkrat tudi škodljivo je njihovo kopanje pod zemljo. Kunec mora grebsti in kopati, sicer ni zadovoljen in srečen, in se tudi v tej stvari loči od divjega poljskega zajca. Poleg tega kunci v prosti naravi kopljejo luknje in si v zemlji uredijo domovanje. Ponoči in ko je utrujen, počepne v grmovju ali v podrasti v gozdu, tam zaspi ter se po kratkem spancu premakne drugam.

1.5 Sorodne vrste

Domači kunec izvira od divjega kunca, ki se še pogosto najde po vsej južni Evropi. Kunec je najbližji sorodnik našega povsod dobro znanega divjega poljskega zajca, vendar se kljub bližnjemu sorodu zelo grdo gledata.

1.6 Zgradba

Kunec je manjši in tanjši od poljskega zajca, ušesa ima sicer tudi dolga vendar so krajša od glave, in če jih človek da naprej, ne sežejo do gobca. Zadnji nogi sta krajši kakor pri pravem poljskem zajcu, zato tudi ni tako uren kakor oni. Sprednje noge pa ima močnejše razvite, ker z njimi koplje. Domači kunci so najraje beli, črni ali sivi, vmes pa tudi rdečkasti, rumenkasti in lisasti. Belci imajo rdeče oči. Kunec ima v vsaki čeljusti dva nekoliko ukrivljena, dletasta zoba. Na straneh sta čeljusti prazni in šele daleč zadaj ima ploščnate kočnike. Kadar zajček je pomika čeljust prav hitro naprej in nazaj, doljna dva dletasta zoba se drgneta ob gornja dva in zmeljeta krmo. Če pa zajček po naključju izgubi en zob, se drugi nima ob kaj brusiti in raste kar naprej, da žival zaradi dolgega in krivega zoba skoraj ne more jest.  

2. Poljski zajec

 2.1 Hrana

Hrani se v večernih in jutranjih urah, je pa vso rastlinsko hrano, zelene ali suhe dele trav, detelje, zelišča, plodove kmetijskih ali gozdnih rastlin in lubje gozdnih ter sadnih dreves. Za hrano hodi vedno po istih poteh, zato nastajajo znane zajčje stečine, ki so dobro vidne zlasti v snegu.

2.2 Bivališče

Po naravi je zajec izrazit samotar, družinskega življenja ne pozna. Vsak si izbere svoj lasten življenjski prostor, ozemlje ki ga tudi označuje, vendar ga ne brani. Je nočna žival. Zaspi sicer večkrat, za eno do eno in pol minute, vendar dan preleži v svojem ložu. Ložev ima več in jih po potrebi menjava. V njih se počuti precej varnega, zanese se na skrito ležišče in varovalno barvo.

2.3 Razmnoževanje

Plodnost je pri zajcu izredno velika, ima pa tudi med našo divjadjo najdaljši razmnoževalni čas, in sicer od januarja do sredine septembra. V tem času zajklja, ki koti dva-do štirikrat, poleže osem do deset mladičev. Nosi 42 dni, mladici so odlakani in vidijo. Mati ne živi z njimi in jih ne vodi, marveč jih hodi enkrat do dvakrat na dan v večernih in jutranjih urah dojit. Zajčki sesajo 17 do 21 dni, nato se osamosvoje.

2.4 Sovražniki

Zajec ima številne naravne sovražnike, vendar ga najbolj ogroža človek s svojimi številnimi posegi v njegov življenjski prostor.

2.5 Zgradba

Poljski zajec se po gradnji telesa precej razlikuje od drugih naših sesalcev podobne velikosti. Med samcem in samico pri zajcih skoraj ni nobene razlike v teži in velikosti. Pokriva jih mehka in gosta rjasta rjava dlaka, ki jo spomladi in jeseni menjajo, vendar sta si zimska in letna barva tako podobni, da menjave niti ne opazimo. Dlaka se izredno lepo prekriva in daje živalim odlično toplotno izolacijo. Od čutil je pri zajcu najbolj razvit sluh. Uhlja sta velika in gibljiva vsak zase. Kadar je žival na kaj pozorna, ju neprestano obrača na vse strani. Uhlji pa imajo še drugo nalogo, uravnavajo namreč še telesno toploto. Tudi vid imajo zajci dober, vidijo podnevi in ponoči. Oči so velike in stoje bočno, visoko v glavi, pomaknjene k ušesom. Voh je pri njih slabši, vendar le za sledi človeka ali divjadi, sicer pa samec zavoha samico tudi nekaj kilometrov daleč. Oglašajo se skoraj ne, le v smrtni nevarnosti slišimo njihov prediljiv vek, ki spominja na dojenčkov jok.Zadnje noge ima precej daljše od sprednjih, kar ga uvršča med izrazite tekače.Tudi precej se giblje precej s skoki. Pri teku meče zadnje noge pred prednje, zato pušča za sabo značilno sled v obliki črke ipsilon. V sili teče tudi s hitrostjo 60 km na uro. Prav tako dobro plava, vendar sam od sebe ne gre rad v vodo.

3. Planinski zajec

3.1 Hrana

Hrani se s travo in zelišči, pozimi predvsem z brstjem in lubjem grmovja. Ko zapade sneg, se v zavetju grmovja pusti tudi zamesti  in se tako zavaruje tudi pred mrazom. Pod snegom koplje rove ter se hrani z lubjem.

3.2 Bivališče

Planinski zajec živi v srednji Evropi in tudi pri nas samo v Alpah, sicer pa še na Škotskem in Irskem ter v Skadinaviji, kjer na skrajnem severu, v arktičnem krogu, odstopa prostor vse leto belemu arktičnemu zajcu.

 V Sloveniji živi torej planinski zajec v gorskem svetu nad 1300 metri nadmorske višine in tja do alpskih vrhov, le pozimi se rad zateče v niže ležeče gozdove.

3.3 Razmnoževanje

Planinski zajci se začno pariti v maju, zato poležejo zajklje le dvakrat, izjemoma trikrat v letu. Mladiče skotijo v kotanji, ki jo izgrebejo v gostem grmovju ali v grušču med skalami. To kotanjo obložijo z dlako, ki si jo izpulijo. Samica poleže od ena do tri, največkrat pa dva mladiča, Mladiči spregledajo takoj po skotu, imajo kožušček in že lahko tekajo, po treh tednih pa se že osamosvojijo.

3.4 Sovražniki

Planinski zajec je na moč zelo živahen, a ker ima veliko sovražnikov, je tudi zelo previden. Njegovi zalezovalci so: velika uharica, orel in kragulj, lisica, kuna zlatica in hermelin. Zato je izrazit ponočnjak, vidimo ga le izjemoma, če ga po naključju prepodimo iz njegovega loža, kjer se trdno drži, dokler skoraj ne stopimo nanj. Zato ga, razen lovcev, ki hodijo po gorskih brezpotjih, drugi obiskovalci gora opazijo le redko.

3.5 Zgradba

Planinski zajec je manjši od poljskega zajca, ima tudi krajše uhlje noge pa daljše. Daljši in bolj kosmati so tudi prsti na nogah, ki mu v visokem snegu razkrečeni imenitno služijo kot krplji. Rep je enobarven in bel tudi poleti. Dolžina njegovega telesa meri 46-60 cm, njegov rep pa 4-8 cm. Težak je okoli 2-3 kg. Tudi naš planinski zajec je bel, vendar le v zimski preobleki, zato mu tudi pravijo beli zajec. Poleti je planinski zajec rjavkasto siv in spodaj sivo bel, robovi uhljev pa so črni. Črni ostanejo tudi pozimi. Njegova življenjska doba pa je 10-12 dolgih let.

4. Tabela

Tabela 1: Razlika med kuncem in poljskem zajcem

                                 5. Pesem  –  Zajček in Bolhica

Naš zajček Kamilo                                               Zdravnik naglo pride,

se že ves dan                                                           pogleda pod lupo

nekam čudno obnaša,                                            in v kožuščku odkrije

toži in piha,                                                            zajedavo bolhico pupo!

da ga v kožuščku                                                   Potem odloži lupo,

nekaj strašansko                                                   ujame bolhico pupo

zbada in pika.                                                        in jo v torbo pospravi.

V takem primeru                                        Kamilo srečno pogleda:

je nemudema treba                                               pa se je ujela

poklicati zdravnika!                                            bolha nesramna, debela!

Naj pogleda,                                                         Nič več ga ne zbada in pika.

kaj zajčka v kožuščku                                        O, veselje pa tako!

tako bode in pika.                                               Življenje je spet kot se šika.

6. Zaključek

Pa smo že pri zaključku. Seveda mi je seminarska naloga uspela, pa vendar ne tako kot sem si želela. Pričakovala sem, da gre to bolj na hitrejši način in da gre zelo lahko in preprosto pa vendar sem se zelo zmotila in ugotovila, da za seminarsko nalogo moraš biti pravi mojster, če jo hočeš popolnoma narediti in jo ustvariti tako kot si si jo želel. Ampak kar se tiče moje seminarske naloge sem zelo zadovoljna saj jo ustvarjam šele prvič. Prepričana sem bila, da bom napisala zelo, zelo veliko stvari. Ampak kot se je izkazalo mi je bilo na voljo premalo časa. Pri moji seminarski nalogi sem spoznala veliko stvari o zajcih za katere še sploh nisem vedela. Tako sem se o njih naučila stvari, ki mi bodo še kako prišle prav. Ko sem pisala seminarsko nalogo, sem se kot na nek način prevzela in pogljablala v njihovo življenje. Tako si imel občutek kot da nisi sedaj ti  ampak da si zajec. Čeprav imam še sama doma zajca se mi ni niti malo vedelo kako mu je in kaj prenaša ko ima kakšne težave. Tako sem se naučila kako mu pomagati v kakšnih trenutkih pa čeprav je žival. Pri seminarski nalogi sem se zelo zabavala. Nisem samo pisala ampak sem tudi brskala po internetu. Tudi veliko slik sem videla in veliko različnih zajcev. V spominu mi bo ta seminarska naloga ostala še veliko časa ali pa tudi vse do konca življenja.

7. Uporabljena literatura

1)   Theo, J. Velika knjiga o živalih. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978

2)   Garms, H.; Borm, L. Živalstvo Evrope. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981

3)   Ornik, M. Živali. PIL, 55(2004)9, str. 1-65

4)   http://www.oratorij.net/anim/?s=grad/graf/bans  21.5.2004

5) http://www.jupitereye.net/RazvedriloOtrociKokiPotepin.htm  28.5.2004