OŠ ANTONA GLOBOČNIKA

CESTA NA KREMENCO 2

POSTOJNA

 

MLADI ZA MLADE

LOV NA ZAKLAD V POSTOJNSKI JAMI

 

 

POSTOJNA, JANUAR 2004                                                             TURISTIČNI KROŽEK

UVOD

Že kar nekaj let sodelujemo na tekmovanjih Turizmu pomaga lastna glava. Veliko novega smo se že naučili, spoznali, ugotovili in vedno znova se radi lotimo naloge, saj nam vedno prinaša nova in nova odkritja.

Letošnji naslov Mladi za mlade nam je v začetku povzročil kar nekaj težav. Vsi pa smo si bili enotni, da si mladi želimo čimveč zabave. Najprej smo si ogledali vse prireditve v našem kraju in ugotovili, da jih je kar precej. Seveda so to različne prireditve za različne okuse. Potem pa smo razmišljali še naprej in na pamet nam je padla ideja o odkrivanju zaklada v Postojnski jami. Jamo obišče kar veliko mladih, seveda tudi osnovnošolcev (osmošolcev), saj je spoznavanje naše domovine zelo pomembno. Tako smo se odločili, da ponudimo zanimivo igrico LOV NA ZAKLAD, da ogled jame še bolj popestrimo.

V drugem delu pa smo se lotili drugačnega RAZVEDRILA!

V tretjem delu pa smo sestavili nekaj IGRIC, ki vam bodo krajšale dolgočasne ure.

Vse tri dele pa povezuje rdeča nit Postojnska jama in kraški pojavi.

Če so vam naše ideje všeč, bomo zelo veseli!

 

Učenci in mentorica turističnega krožka Mirela Bubnič

UČENCI, KI SODELUJEJO PRI KROŽKU:

·        INES MURATOVIČ 8.D

·        NEJA MARENTIČ 8.D

·        URŠA ROGELJ 8.D

·        KAJA POLAK 8.D

·        EDI BABIČ 8.D

·        DRAGAN GAVRANOVIČ 8.D

·        DOMINIKA KOMAC 8.C

·        NINA VITEZ 8.C

·        ANAMARIJA KOČEVAR 8.B

·        KRISTINA ŽIVIC 8.B

·        URŠA TIRINGER 8.B

·        ŠPELA RŽEK 8.B

 

KRIŽANKE, REBUSE PREMETENKE SO NAM ŠE PRISPEVALI:

·        UČENCI TURISTIČNE VZGOJE (7. R. DEVETLETKE)

·        JANŽE SERAŽIN 7.A

                                          POSTOJNSKA JAMA

POSTOJNJSKA  JAMA, najdaljša in največja turistična jama na Slovenskem. Je ena najbolj znanih kraških jam na svetu, z bogatim kapniškim okrasjem, razvejenim jamskim sistemom in množičnim turističnim obiskom. Raziskani splet rovov meri skupaj 20km, vhodi so v Postojnski in Otoški jami, Pivki jami in Črni jami ter Magdalenski jami. Jamo je oblikovala reka Pivka, ki je prevotlila kraški hrbet Postojnskih vrat med Pivško kotlino in  Planinskim poljem. Po geomorfoloških sledovih sodeč je Pivka nekoč tekla po površju med Hrušico in Javorniki proti Ljubljanski kotlini, pozneje je prestavila tok v podzemlje; tam se zdaj pretaka iz Pivške kotline na 10 km oddaljeno Planinsko polje, kjer izvira kot Unica, potem ko se v- Planinski jami, 500m od vhoda, steka z vodami z Javornikov in s Cerkniškega polja. Rovi postojnskega jamskega sistema so izoblikovani v 2 nadstropjih:spodnji so vodni, občasno poplavljeni, na več mesti zaliti,spremenjeni v občasne in stalne sifone,zgornji,v katerih prenikajoča deževnica izoblikuje kapnike, so starejši in suhi. Mlajši kapniki še nastajajo,starejši pa imajo že več kot 500 000 let;hitrost rasti je odvisna od količine prenikle vode in raztopljenega apnenca, v 100 letih zraste kapnik 1-10mm.Večina starejših kapnikov je rdečkaste barve, mlajši so bolj beli. Na površju nad jamo je bilo nekoč več rdeče kraške ilovice, zdaj prevladujejo gole skale, ilovica je ohranjena v razpokah in vrtačah.Voda je sprala tudi pepel in oglje s požganih gozdnih tal ter marsi kje pokrila s črnim oprhom; na onesnaženje kapnikov so vplivale tudi saje nekdanjih svetil in vžganega okupatorjevega bencina(v noči na 23.4.1944).

Postojnski jamski sistem se začenja ob stiku fliša in apnenca na robu Pivške kotline. Pivka je izdolbla rove v zgornjekredni turonijski in senonijski apnenec Postojnske antiklinale. V turonijskih skladih je mdr. sivi apnenec z roženci,dobro viden v lečah ali1 dm debelih plasteh v  rovih ob Veliki gori; pogoste so školjke rudisti.V debeloskladnatem senonijskem apnencu je veliko foraminifer Keramosphaerina tergestina; bogato nahajališče v Plesni dvorani. Večino usedlin v Postojnski jami so naplavile vode izokolice; tiste v suhih rovih je R.Gospodarič ločil v 3vrste pleistocenskih naplavin:mindelsko-riške, sodnjewurmske in zgornjewurmske.V zadnjih so bile najdene kosti jamskega medveda, jamskega leva, hijene in volka.I. Rakovec je opisal tudi ostanke povodnega konja. Najstarejša siga je stara ok. 530 000 let.

S P.j. so favnistično povezane Otoška, Črna, Magdalenska in Pivka jama; prvi v svetu opisani troglobionti (specializirane jamske živali) so iz tega sistema. V Črni jami so 1797 prvič našli – močerila  v naravnem okolju (Jožef  Jeršinovič). Luka Čeč je v P. j. 1831 odkril jamskega hrošča –drobnovratnika. Na kapnikih iz P.j. je E.A. je Rossmassler  1835 našel jamske polžke (- Jamničar).Razen teh je P.j. tipsko nahajališče drugih troglobiontov, skupaj  ok. 40 (pajek Stalita taenaria, praščipalec Neobisium spelaeum, mokrica Titanethes albus).

     Specializirano živalstvo se je v turističnih delih jam razredčilo, ni pa čisto izumrlo. Zlasti v vhodnih delih sistema živijo na organskih ostankih nespecializirani vseljenci, mdr.dvojnonoga  Brachydesmus in muha Phora aptina. V lužah kapnice živi kapniška postranica (Niphargus stygius).Strugo Pivke v Veliki dvorani naseljuje večinoma površinsko živalstvo, tudi manjše ribe, npr. babica (Noemacheilus barbatulus). V Tartarju so cele zaplate dna poleti prerasle s spužvami (Spongillidae), pojavljajo pa se tudi posamezni troglobionti. V Pivki jami je mešanica površinskih in jamskih živali; tu se mdr. križata stara jamska in na novo vseljena površinskega rasa vodnega oslička (Asellus aquaticus). Poleg ličink površinskih žuželk (vrbnice, enodnevnice, mušice) je pogosta pivška postranica (Niphargus spoeckeri).

Posebnost je kraški osliček (Proasellus istrianus), ki sicer živi le v jadranskem povodju.

Prvi obiskovalec Postojnske jame so bili ledenodobni lovci, kar dokazuje arheloške najdbe v Postojnski jami ,Betalovem spodmolu ,Otoški jami Risovcu, Parski golobini idr. Jamah na Pivškem. V Imenskem rovu P.j.so ohranjeni podpisi obiskovalcev od 13. st. dalje, J.V.Valvasor je mdr. prikazal jamo s sliko okamnelih bitij (1689). Prvi načrt vhodnih delov jame je izdelal dunajski dvorni matematik  J. N.Nagel(1748) s pomočjo idrijskih rudarjev.Obiskal je tudi Tobija Gruber(1781), ki je proučeval poplave na notranjskih kraških poljih. P.j.je 1816 prvič obiskal avstr. cesar, ob pripravah na njegov drugi obisk  je 14. 04.1818. domačin Luka Čeč  preplezal steno v vhodni dvorani in odkril notranjost.Novi so bili naslednje leto urejeni za turistični obisk;1819jih je obiskal prestolonaslednik Ferdinand. Jama je kmalu zaslovela po Evropi in Ameriki, obiskovali so jo naravoslovci, popotniki, mdr. tudi več vladarjev.Prve skice in načrt novih delov je napravil A.Schaffenrath s pomočjo idrijskega  jamomerca  Alojzija Fercherja(1821); te skice je uporabil F.J.H:hohenwart v prvi strokovni raspravi o P.j.1830-32(Wegweiser  fur dieWanderer in der beruhmten Adelsberger und  KronprinzFerdinands-Grote bey Adelsberg in

Krain I,W1830)Raziskovanje je nadaljeval Adolf Smidl (1854), ki sta ga spremljala Franc Dolenc iz Orehka in Ivan Rudolf iz Idrije. Schmidlov opis postojnskega sistema in sosednjih jam je prva speleološka monografija(Die grotten und  Hohlen von Adelsberg ,Leug, Planina und Las, W 1854),pomemben je tudi njegov turistični opis z načrtom P. Eunikeja iz 1858. V slov. je P.j. prvi opisal  E.H.Costa (1863). O novih raziskavah je v 2. pol. 19. st. poročal F. Krauss v knjigi Hohlenkunde (W 1894). V letih 1889-92 so se pri odkrivanju novih rovov izkazali postojnski člani kluba anthron.Z njimi sta raziskovala podzemeljsko Pivko tudi V.Putick in E.A:Martel, ki je o tem podrobno poročal v knjigi Les Abimes (Paris 1894).V zač. 20. st. je jamo raziskoval Ivan Andrej Perko, ki je bil tudi njen upravnik (1909-41).Skupaj s Muhlhoferjem (1907)sta raziskala vodni rov v Magdalenski jami.Perko je zaman iskal povezavo s planinsko jamo.Nekaj rovov so med 1951 in 1956 odkrili I. Michler,France Hribar in Silvo Modrijan v Črni jami,1966-80 pa so Ugo Fonda Milan Orožen      Adamič,Marko Kraševec, DaniloBernik Zvone Korenčan in Aleš Lajovec preplavali sifon med Črno in Pivko jamo in Magdalensko jamo pa le delno.V največjem odtočnem sifonu v Pivki jami so preplavali prvih 400m, ok. 2km vodnih poti med Postojnsko in Planinsko jamo še ni raziskanih.

      Turistični obisk P. j. se je povečal po zgraditvi železnice Dunaj-Trst (1857). V letih   1863-85 je k turističnemu razvoju veliko prispeval okrajni glavar A. Globočnik. L.1872 so po jami položili tire, prve vozičke so jamski vodiči potiskali ročno. Razsvetljavo so s svečami in baklami so 1884 zamenjale električne luči. Kapniško bogate Lepe jame so bile odkrite 1890 in 1912 urejene za obisk. K turističnemu ugledu jame je veliko prispeval Perko, ki je pogosto predaval, objavljal informativne in strokovne članke ter v Postojni zasnoval znanstveno in muzejsko speleološko središče. Po njegovi zaslugi sta bila ustanovljena speleološki inštitut (1929) in biospeleološki labaratorij (1930). V njegovem času je bil odkrit Ozki rov v Malih jamah, teodolitsko je bila izmerjena vsa jama (1933-34), izkopan 450 m dolg Bertarelijev, poznejši Partizanski rov med Postojnsko in Črno jamo, pa tudi rov med Črno in Pivko jamo, urejena je bila vhodna ploščad in zgrajena Jamska restavracija (1928), za obisk sta bili urejeni Pivka in Črna jama. L 1924 je začela voziti bencinska lokomotiva.

1 DEL

LOV NA ZAKLAD

Lov na zaklad – to je igrica, ki je namenjena predvsem osmošolcem, saj vemo, da se v šoli učijo o Dinarsko kraškem svetu, veliko njih pa vodi  pot do Postojnske jame, kjer si ogledajo to našo podzemno lepotico. Da bi jim ostala čimbolj v spominu, smo izdelali to igrico.

Tekmujeta po dva učenca skupaj. List z vprašanji vam bo razdelil vodič, seveda le tistim, ki jih ta pustolovščina zanima.

VHOD  V  POSTOJNSKO JAMO

Vse popotnike, ki se tu oglasijo, že od daleč in brez izjeme vabi napis nad vhodom: Immensum ad antrum aditus! Vstopi, popotnik, v neizmerno jamo!

Včasih so odličnejše goste po jami prevažali na dvosedežnih vozičkih; kasneje so za ta vozilca položili tirnice; še kasneje so za vse bolj množične ogledovalce poskrbeli z vlakci na bencinski pogon.

Danes vozijo do polovice turistične poti vanjo električne kompozicije. Včasih so jim jamski vodniki in ciceroni prižigali svečke, povesla slame ali bakle, da so kaj videli; zdaj je tistih 5 kilometrov, kolikor jih je namenjenih turističnemu ogledu, že več kot sto let oskrbljenih z električno razsvetljavo.

Z VLAKOM  V  JAMO

Z vlakca se že kmalu začenja na levo in  na deso odpirati pogled v nenevadne podzemeljske prostore, ki jim ni videti niti slutiti konca; vsi so okrašeni s sijajno stalagmitno figuraliko, tako da skoraj ni prostorčka, kjer ne bi bilo ničesar

v vseh mogočih rjavkasto

belih tonih. Zdi se, kot da so bili po bogve kakšni odločitvi tu na delu najodličnejši stari graditelji katedral in da so sem poskrili molčeča pričevanja svojega mojsterstva.

    KONGRESNA DVORANA

 

Kongresna, nekdaj Plesna dvorana: kongresna zato, ker je bil pred leti v njej svetovni speleološki  kongres, plesna pa zato, ker so v njej že kmalu potem, ko so jamo leta 1819 uredili za turistični obisk, začeli na binkoštni ponedeljek prirejati plesne prireditve.

 Dvorano so za te priložnosti še posebej učinkovito razsvetlili in tudi sicer uredili; ko je leta 1857  stekla skozi Postojno železnica do Trsta, so sem začeli na binkoštne ponedeljke voziti praznične jamske obiskovalce posebni vlaki - ljudje so drli od blizu in daleč.  

VELIKA  GORA

Pod Veliko goro ali Kalvarijo, 45 metrov visokim podzemskim hribom na stiku treh rovov, je vožnje z vlakcem konec in različnojezični jamski vodniki povabijo obiskovalce, naj krenejo naprej peš. 

Tu se za oči od blizu začenja svet, ki ga je znameniti angleški umetnik Henry Moore v trenutku navdušenja  imenoval " največja umetniška razstava matere narave" - in res se druga za drugo, na gosto in na veliko, vrstijo najbolj fantastične kamnite forme.  

RUSKI  MOST

Po prihodu z Velike gore je treba preko Ruskega mostu, ki se imenuje tako zato, ker so ga preko globokega podzemskega prepada med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki, stopiti v Lepe jame: te že s svojim imenom napovedujejo, kaj skrivajo.  

LEPE  JAME

Čes čas z vseh strani, od blizu in daleč, odmeva metronom časa: večno kapljanje; tiho, vendar vztrajno - zdaj z drobnimi pljuski v kamnite ponvice vode, zdaj z nežnimi tleski v vrhove stalagmitov, koder prav vsaka drobna kapljica zapusti sigasto sled. 

In tako že 2 milijona let, kolikor je jama stara! - Jamski ciceroni med obiskom vsakokrat za kakšne pol minutke luči tudi ugasnejo: nastane najpopolnejša tema, skozi katero odmevajo podzemski svetovi približno tako, kot bi bili na koncu sveta in na začetku vesoljne skrivnosti.  

KUKAVICA

Poleg pršenja kapljic in pretakanja vode, ki so edini naravni zvoki v jami nas votla kapniška tvorba preseneti z zvokom, ki je podoben kukavičjem oglašanju. Od tod ime kukavica na katero bo zaigral jamski vodnik.  

BRILJANT

Briljant, ki je tako zelo lep, da so si ga upravljalci jame izbrali za svoj znak, ves ta čas cveti enako čisto, neugasno, ne da bi ločeval noč od dneva in letne čase, let in stoletij med seboj. Tudi toplota ob njem je ves čas ista. Le če zunaj močno in dolgo trajno dežuje, prikaplja nekaj nervoze sem noter, metronom časa se oglaša živahneje in bolj mokro postane.  

 

ČLOVEŠKA  RIBICA

Čisto posebna senzacija je tako imenovana človeška ribica, proteus anguinus, na večno podzemsko temo prilagojeno bitje: do 30 centimetrov dolg močeril, brez oči, ker jih ne potrebuje; in tudi brez zaščitnega pigmenta, tako da je po barvi kože podoben beli rasi človeštva - od tod njegovo ime. 

Narasle podzemske vode kdaj to človeško ribico splavijo na površje in v nekdanjih časih so jo imeli za zmajevega mladiča, ker je prišla iz podzemlja. Zdaj je že 200 let ena največjih znamenitosti, Slovenci so jo celo odtisnili na svoje kovance! Živalce, ki jih kar naprej osvetljujejo turistične luči, sčasoma porjavijo -  kot človek na soncu; na majhnem delu slovenskega krasa so našli celo čisto črne  in z uporabnimi očmi - kakor da redno prihajajo na površje, morda po hrano. 

Z zanimanjem zanje in z odkritjem posebnega jamskega hrošča, tudi prilagojenega na večno temo, se je pred malo manj kot 200 leti v Postojni začela posebna veda: spelebiologija, veda o živih bitjih v jamah - s središčem v Sloveniji; tu  so jamskih živalic  odkrili že doslej  čez  200  različnih vrst; med njimi pa je proteus anguinus  slejkoprej daleč največja in najatraktivnejša.    

KONCERTNA   DVORANA

Velikanska Koncertna dvorana lahko sprejme 10.000 obiskovalcev naenkrat; v njej so  občasno koncerti velikih svetovnih mojstrov; svojčas na primer Pietra Mascagnija in Enrica Carusa, danes različnih ansamblov, do filharmoničnih orkestrov ali slovitega Slovenskega okteta. 

Akustika v njej je sijajna, vidni in nevidni prostori vračajo toliko odmevov in na tako različne načine, da napravijo glasbo neskončno voluminozno, po svoje mistično, patetično bučečo, slovesno; za snemanje popolnoma neprimerno, za poslušanje pa domala obredno religiozno. Dvorana je po monumentalni razsežnosti eden osrednjih prostorov Postojnske jame.

IZHOD

Pot  skozi Postojnsko jamo se približuje koncu, postopoma nas začenja zajemati zunanja temperatura: poleti toplota, pozimi hlad - v jami je stalno 8 stopinj Celzija - dokler nas v očeh spet ne zaščemi svetloba dneva.

NAVODILA

PRED TEBOJ JE LIST Z VPRAŠANJI NA KATERA BOŠ ODGOVARJAL MED OGLEDOM JAME. VPRAŠANJA NISO TEŽKA, LE POZORNO POSLUŠAJ VODIČA IN OPAZUJ ČUDOVITE KAPNIŠKE TVORBE. NA VSAKI TOČKI JE PRI ODGOVORU POMEMBNA ENA ČRKA 

V ZAPOREDJU ZAPISANE  ČRKE TI BODO DALE ZAKLJUČNO GESLO. POLEG TEGA MORAŠ NA VSAKI TOČKI POISKATI NALEPKE S PRAVILNO ČRKO, KI JIH NALEPIŠ NA ZADNJO STRAN VPRAŠALNIKA – GESLO. PRAVILNO REŠENA VPRAŠANJA – GESLO TE PRIPELJEJO DO ZAKLADA.  NAGRADO PA DOBIJO LE PRVE TRI SKUPINE, ZATO JE POMEMBNA TUDI HITROST.

VESELO NA DELO IN

                                        SREČNO!

1.  Katera vrsta živalskih kosti je bila najdena v Postojnski jami?

    _ _ _ _ _ _ _ _    _ _ _ _ _ _ _                             

 

2.  Kako je bilo ime pogumnemu trinajstletnemu pastirju, ki je ugnal strašnega zmaja?

_ _ _  _                                                                              

3.  Kdo je leta 1818 odkril notranje dele jame?


 _ _ _ _      _ _                                                                    

4.  Kako se imenuje dvorana v kateri sprejemajo 10.000 obiskovalcev naenkrat, v njej so bili koncerti velikih svetovnih mojstrov. Dvorana je po monumentalni razsežnosti eden osrednjih prostorov Postojnske jame. Torej kako se imenuje dvorana?

_ _ _ __ _ _ _   _ _ _ _ _ _ _                           

 

5.  Kako imenujemo kapnik, ki je tako lep, da so ga upravljalci jame izbrali za svoj znak. Ves ta čas se blešči enako čisto, ne da bi ločeval noč od dneva, letne čase, leta in stoletja med seboj.

 

__ _ _ _ _ _                                                               

6.  Kako se imenuje most, ki so ga preko podzemnega prepada med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki?

_ _ _ _          _ _ _ _                                                

7.  S čim najhitreje pridemo do notranjosti jame?

_   _ _ _ _ _ _      _ __ _ _ _ _ _ _ - _ _ _ _ _ _

                                                                    

REŠITEV:          

                                  

2 DEL

RAZVEDRILO

 

Vse vas vabim, da si ogledate in rešite našo raziskovalno nalogo, ter v Razvedrilu rešite kakšen rebus in križanko. Pravilne odgovore pa dobite na šoli. Izžrebali bomo 3 nagrajence s pravilnimi rešitvami. Poskusite, ne bo vam žal!!!   

Vse vas vabim, da si ogledate in rešite našo raziskovalno nalogo, ter v Razvedrilu rešite kakšen rebus in križanko. Pravilne odgovore pa dobite na šoli. Izžrebali bomo 3 nagrajence s pravilnimi rešitvami. Poskusite, ne bo vam žal!!!   

 

                                             OSMEROSMERKI

  K   R   A   S   T   U   R   I    Z   A
   O   A   M   T   U   P   P   O   C   N
   T   P   P   E   M   A   O   I    T   J
  L   N   R   B   G L N   N  O   O
  I   E   E   E A   U   O   E   R   T
  N   N   D   R   V   K   R   T   B   S
  A   E   J   L   L   A I   O    A   O
  A   C   A   S   T   Č   N   P   R   P
  A   K   M   G   L   E   A   I    J   V
  A   X   A   M   O   Č E   R   I   L

V osmerosmerki poišči besede: močeril, Postojna, Luka Čeč, kras, kotlina, ponori, steber, apnenec, Predjama, netopir, torbarji, vlak, Unica.

Neprečrtane črke ti bodo dale geslo:

_ _ _ _ _ _ _    _ _ _ _ _ _    _ _ _ _ _ _

                    _ _ _ _ _

Rešitev:

V kvadratu poišči naslednje besede:

1.   STALKTITI                                                 11.ENDEMIT

2.   STALAGMITI                                              12. JASLICE

3.   STEBRI                                                      13. SMRK

4.   PONORI                                                     14. UNICA

5.   NANOS

6.   TORBARJI

7.   TURIZEM

8.   KAPNIK

9.   PREDJAMA

10.        LUKA ČEČ

S

T

A

L

A

K

T

I

T

I

T

V

T

L

E

N

D

E

M

I

T

U

E

K

E

U

N

I

C

A

S

T

R

O

C

A

B

K

A

S

M

R

K

I

P

I

I

P

R

A

N

I

P

O

Z

P

R

O

L

N

I

Č

O

T

N

E

I

O

K

V

 S

I

N

E

S

E

M

I

N

Z

M

E

A

K

R

Č

N

O

T

O

R

B

A

R

J

I

J

A

M

O

P

R

E

D

J

A

M

A

!

!

Neprečrtane črke ti bodo dale zanimivo geslo!

_ _ _ _ _ _,   _ _ _ _ _ _ _ _,   _    _ _ _ _ _ _ _ _ _    _ _ _ _

Rešitev:

KRIŽANKE

         1              
       2                
 3                      
   4                    
       5                
 6                      
     7                  
     8                  

GESLO

Reka, ki ponikne v Postojnski jami.

  1. Drugo ime za človeško ribico.
  2. Vrsta kapnika.
  3. Deček, kateri je ubil zmaja v Postojnski jami.
  4. Vzdevek Postojnčanov v pripovedki » Zmaj v Postojnski jami «.
  5. Kraj v katerem stoji znameniti grad – Predjamski.
  6. Najvišja planota v Postojni.
  7. Vitez, katerega je zadela krogla na WC-ju v Predjamskem gradu.
               

Geslo:

 

                        5          
                  3                
            2       5              
        1                          
    4 1                            
                                   
2                                  
                              8    
              7                    
                4                  
                6                  
                                   
      3                            
                                   
                                   
                                   
                                   
                                   
                                   

Vodoravno:

1.      Kapnik, ki raste s tal

2.      ….  … je odkril jamo

3.      Drugo ime za Postojnčane

4.      Apnenčaste tvorbe v jamah

5.      Drugo ime za človeško ribico

Navpično:

1.      Kapnik, ki raste s stropa

2.      Zastirajo okna

3.      Reka, ki teče skozi Postojno

4.      Gospodarska dejavnost

5.      Mesto pod Sovičem

6.      Visoka kraška planota

7.      Podpira strop

8.      Med božičnimi prazniki so na ogled v jami

          6          
                     
                     
  2 3   5     7 8    
1                 9  
      4             10
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     
                     

1.V jamah je največ _ _ _ _ _ _ _ _ .

2.Postojnčanom se še drugače reče _ _ _ _ _ _ _ _ .

3.Kapnik , ki raste od tal navzgor imenujemo _ _ _ _ _ _ _ _ _.

4.Dvorana kjer rastejo kapniki v obliki špagetov imenujemo _ _ _ _ _ _ _ _    _ _ _ _ _ _ _.

5.V Postojnski jami teče _ _ _ _    _ _ _ _ _.

6.Kadar se združijo stalagmiti in stalaktiti nastanejo jamski _ _ _ _ _ _.

7.Postojnska jama je v _ _ _ _ _ _ _ _ .

8.Kapnike v obliki zaves imenujemo jamske _ _ _ _ _ _.

9.Vsako jamo je izdolbla _ _ _ _.

10.Ljudi, ki pridejo obiskat kakšno jamo se imenujejo _ _ _ _ _ _ _.

Rebusi

1.            rebus

ULICA    =     

   L=N

       _ _ _ _ _    _ _     _ _ _ _ .   

2.             rebus

   Č

 

3.             rebus

 NIKOLI  O=I

   (4, 5 črko ne upoštevaj)

            _ _ _ _ _ _ _ _ _      

  4.   rebus

POSTO
JNA		 NE

NIKOLI

NIKDAR

NIHČE
 

        

 

__  __  __  __   __ 

__  __  __  __  __  __

Rešitev:

 5.   rebus


EDEN

 1234

DELO

  

BAJKA
__  __ __  __ __  __  __

 Rešitev:

Uganki:

V večni temi dolgo živi.

Ribica,  ki riba sploh ni.

Ravno polje valovi, od zelenih trav kipi.

Dež pa poskrbi, da polje v jezero se spremeni.

Rešitev:

Rešitev:

Premetanki:

P A R N I K

R=K

Rešitev:

G R D A   M A J A   P R E D E

Rešitev:

 

3 DEL

IGRICE

                              Kviz o Postojnski jami

1. V katerem stoletju je živel Erazem Predjamski?

2. Iz katerega leta je najstarejši podpis, ki so ga našli na steni v rovu podpisov?

3. Kdo je leta 1818 odkril prehod v dotlej neznane jamske rove?

4. Po komu se imenuje del Male jame?

5. Kako dolga je Postojnska jama?

6. Katerega leta je bila Postojna prvič omenjena?

7. Luka Čeč je leta 1831 našel tudi pravega podzemeljskega prebivalca. Katerega?

8. Katere jame so poznali poleg Postojnske jame?

9. Reka Pivka je nekoč tekla više, nato pa postopoma zniževala svojo podzemeljsko strugo in postala kakšna reka?

10. V kaj se združita stalaktit in stalagmit?

11. Kako nastane presihajoče jezero? Povej primer presihajočega jezera!

12. Iz česa so zgrajeni kapniki?

13. Kje se je začela speleologija?

14. Kako se imenuje bleda dvoživka, za katero so mislili, da je zmajev mladič?

15. Postojna je z izgradnjo železnice poleg že uveljavljenega kmetijstva pridobila pomen tudi zaradi?

16. Ali veš, kje je umrl klateški vitez Erazem Predjamski?

17. Zaradi česa je Postojna znana po svetu?

18. Zaradi česa je naselje leta 1498 postalo trg, leta 1909 pa mesto?

ČAS JE ZA IGRO LEPO JE BITI RAZISKOVALEC

Pripravili smo vam igro raziskovanja Postojnske jame. Za to  igro potrebujete le kocko in "pajace".

 

 

domine

 

ZAKLJUČEK

  Nalogo smo letos izdelali nekoliko drugače. Zmanjkalo nam je časa, da bi povprašali o naši ideji turistične delavce v Postojni. Predvsem nam je všeč zamisel o raziskovanju zaklada v Postojnski jami. Resno smo mislili, da bi bilo to raziskovanje nagrajeno z materialno nagrado.To bomo poskušali izvesti v sodelovanju z učenci našega izbirnega predmeta turistična vzgoja in seveda tudi z dovoljenjem delavcev Postojnske jame. Menimo, da odkrivanje zaklada je le nekoliko drugače zasnovan delavni list za učence. Za te pa vemo da množično obiskujejo jamo.

Za razstavo pa bomo pripravili pravo zloženko s križankami, rebusi in ugankami. Tudi čisto prave domine bomo izdelali in igrico Čas je za igro lepo je biti raziskovalec. Vse to bi lahko resnično prodajali v kioskih pri Postojnski jami, saj bi s tem lahko popestrili turistično ponudbo.

OSNUTEK ODERSKE PREDSTAVE:

Skupina učencev pride v Postojnsko jamo, odloči se za raziskovanje jame, pri tem pa doživlja različne prigode in nezgode.

                                                       mentorica

                                                       Erika Koren Plahuta

OSNUTEK RAZSTAVE:

Razstavljali bomo zloženko Lov na zaklad in Razvedrilo. Tudi čisto prave domine in igrico Čas je za igro lepo je biti raziskovalec.

                                                       mentorica

                                                       Romana Harmel

LITERATURA IN VIRI:

http//www.postojnska-jama.si/       20.01.2004

Enciklopedija Slovenije, Postojnska jama