ŠOL. LETO 2007/2008

GLASILO EKO ŠOLE

Spoštovani bralci Eko časopisa OŠ Antona Globočnika Postojna!

V šolskem letu 2007/2008 teče že deseto leto, odkar je naša šola vključena v projekt Eko šola kot način življenja. V teh letih smo skušali učencem naše šole skozi različne dejavnosti pokazati, da se je potrebno do narave, ki nas obdaja, odgovorno obnašati.

Prvi koraki v eko dejavnosti so bili naporni, sedaj pa že lahko rečemo, da smo na dobri poti, da smo generacije učencev naučili odgovornega odnosa do narave in do okolja, ki nas obdaja. Sem nedvomno sodijo tudi medsebojni odnosi, ki jim posvečamo veliko pozornosti. Menimo, da je kultura vedenja odraz človeka, zato želimo predvsem mlajšim to še posebej prikazati kot pomemben mejnik v medčloveških odnosih. Prepričani smo, da so tudi te vrednote dobrodošle pri projektih, ki jih širijo in gradijo šola.

Tudi tema letošnjih aktivnosti šole Živali in mi je tema, ki mladim lahko prinese veliko izjemnih doživetij, ko spoznavajo pestrost živalskega sveta v medsebojnih odnosih.

Naši učenci so se skozi šolsko leto srečevali z življenjem živali, njihovim naravnim in umetnim življenjskim okoljem, spoznavali so usode živali v zavetiščih, njihovo zdravljenje v Kliniki za male živali ter še veliko več.

Pričujoči eko časopis je rezultat celoletnega dela učiteljev in učencev. V njem so zapisi učencev, njihovi likovni izdelki in še marsikaj, kar jim je poleg rednega šolskega dela popestrilo šolski vsakdan.

Verjamem, da boste ob prebiranju zanimivih prispevkov uživali in v njih našli kanček doživetij, ki ste jih mogoče doživeli tudi sami v svoji mladosti ali v stikih z naravo in živalmi.

Ravnateljica

Sabina Ileršič Kovšca

Zdravo!

Po dolgem času je pred nami končno nov izvod našega šolskega eko časopisa. Tokrat smo pozornost namenili predvsem živalim in načinu, kako ljudje ravnamo z njimi, saj so zavetišča vse preveč polna zaradi naše malomarnosti in slabega ravnanja do njih.

Razmišljali smo o našem odnosu do hišnih ljubljenčkov, ki nam krajšajo dolgočasne deževne dneve in nas vedno nasmejijo s svojo razigranostjo, se spustili po toboganih domišljije ter pisali basni, najpogumnejši so vse skupaj zlili tudi v kratke pesmice, dodali smo tudi nekaj opisov živali po angleško, se poglobili v problem mučenja živali, za konec pa dodali še malo razvedrila v obliki ugank, osmerosmerk in križank. Vse skupaj pa smo obogatili z risbami, ki smo jih narisali pri likovnem pouku.

Sodelovali smo učenci iz vseh treh triad, saj je prav, da pokažemo prav vsi svoje sposobnosti, od najmlajših do najstarejših, in prav vsi vam želimo veliko užitkov ob branju.

Ana Sever, 8. b

SKRB ZA DOMAČE ŽIVALI

Domači ljubljenček je žival, ki ga obdržimo za družbo in veselje. Med najbolj znanimi domačimi ljubljenčki so papige, psi, mačke, ribice, želve in še nekatere druge živali.

DOLŽNOST

Ko sprejemaš domačega ljubljenčka v svoj dom, sprejmeš tudi dolžnost, da dobro skrbiš zanj. Za mučenje živali so predvidene hude kazni. V nekaterih državah obstajajo tudi posebne policije proti nasilju živali.

ZADOVOLJSTVO LJUBLJENČKOV

Da bo ljubljenček zadovoljen v svojem domu, mu je treba priskrbeti hrano, vodo in prijatelje – igrače.

TERITORIJ

Tudi ljubljenčki si označujejo teritorij. Če pustimo ljubljenčka, da se navadi doma in samotnega življenja, se lahko pri svojih novih prijateljih razjezi (praskanje, renčanje itd.).

Zato je treba dva nova prijatelja (eden že navajen na dom) pustiti, da se spoznata počasi.

MNENJE

Veliko ljudi muči živali nalašč: taki ljudje bi morali dobiti hude kazni, saj ima lahko tako početje hude posledice za živali. Mučene živali bi lahko bile dober prijatelj nekomu, ki išče ljubljenčka.

Miha Kozina, 6. b

MOJA MUCA JAZ MUCO IMAM, Z NJO SE RAD IGRAM. RAD JO HRANIM, RAD JO KOPAM IN PO DLAKI ČOHAM. KO SEM V ŠOLI, SAMA JE DOMA IN ME POGREŠA KAR SE LE DA. Vid Šalamon, 5. a

. MIJAAAV, MIJAAAV MI DA POZDRAV, KO IZ ŠOLE PRIDEM IN JO V ROKO PRIMEM.

Ljudje se sploh ne zavedamo, koliko ubogih živalic umre ravno zaradi nas. In nikoli ne pomislimo, kako te živali trpijo.

Jaz mislim, da bi za živali morali veliko bolje skrbeti. Tako bi jim morali poleti vsak dan zamenjati svežo in mrzlo vodo, pozimi pa bi jim morali nuditi topel dom, ob tem pa ne bi smeli pozabiti tudi na nego in jim dajati hrano. Mladičke ljudje zavržejo na cesto. Te živalice največkrat pristanejo v zavetišču za živali. Tam jih po enem mesecu uspavajo, saj živalca ni dobila lastnika. Imela sem že tako izkušnjo, da sem s sestro in sestrično zvečer na sprehodu sredi vasi našla zavržene mladičke. Vsem psičkom smo našli topel dom, le en psiček je ostal. Sprva sva ga s sestro želeli obdržati. Nato sva šli do hiše, kjer bi si mogoče želeli psa. Tam ga sprva niso hoteli, zato sva ga odnesli domov. Ker pa smo že imeli psa, ga starša nista hotela, saj sta menila, da je pri hiši dovolj le en pes. Nato pa je čez nekaj minut zazvonil telefon. Klicala je družina, ki smo jo vprašali za psička. Ti prijazni ljudje so se odločili, da bo tudi on del njihove družine. S sestro sva ga veseli, da je našel dom, odnesli tja.

Ta psiček še zdaj živi in imenuje se Tedi. Tako bi moral narediti vsak, ki najde zavrženo leglo. Lahko bi pa te živalice vsaj peljali v zavetišče.

Tina Debevec

6. b

MOJA NAJLJUBŠA ŽIVAL

Moja najljubša žival je zlata ribica. Je oranžne barve. Ima črne oči. Plava s plavutmi in repom. Diha s škrgami. Živi v akvariju v sladki vodi. Slane vode ne mara. Hrani se s hrano za zlate ribice. Če je voda umazana, je žalostna.

Nejc Cajnkar, 1.r

Podružnica Planina

Jaz želve še nimam. Imam pa prazen akvarij. Zato si čimprej želim želvo. Ima lep oklep. V njem se lahko skrije. Rada je solato. Rada ima tudi vodo. Zanjo bi skrbel jaz. Imel jo bom v svoji sobi. Upam, da mi jo starši kmalu kupijo.

Alen Mihič Mihev, 2.r

Podružnica Planina

Moja najljubša žival je muca. Imenoval sem jo Mikica. Je tigraste barve in ima zelene oči. Kadar jo božam, prede. Ko pridem iz šole, priteče k meni. Rada zaspi na moji postelji. Včasih je prava nagajivka. Lani je imela štiri lepe mladičke. Obdržali pa smo samo enega. Svojo muco imam zelo rad.

Anže Rener, 2. r

Podružnica Planina

Imeli smo psa, ki mu je bilo ime Jakob. Bil je črne barve, imel je kratko dlako in je bil še mladiček. Imel je vnetje očesa, zato je moral v bolnico. Kasneje smo ga oddali, vendar smo ga še nekaj časa zelo pogrešali, ker smo se preveč navadili nanj. Bil je igriv in rad je imel otroke. Ko smo prišli domov, nas je čakal pred vrati in je bil zelo vesel.

Gregor Šorli, 3.b

KUŽA Kuža laja hov, hov, hov. Pridi še enkrat k nam domov. Kuža na sprehod je šel, s sabo vzel je tudi kost. Hitro, hitro tekel je, ker močno ga zeblo je. Drugi dan pa spet naprej. Tjaša Miklavčič, 3.a

PSI Rada imam živali, lepi so mi kužki mali. Lahko so pridni ali ubogljivi, igrivi, pa tudi nagajivi. Kadar mačka mimo gre, se razjezijo in jo napodijo. Maja Poljšak, 5.b

Moja prijateljica Zala ima hišnega ljubljenčka psa. Nekega dne sem šla k njej na obisk. Ker ni takoj pritekel njen pes, sem jo vprašala, kje je. Povedala je, da se igra pred hišo. Šli sva na vrt, da bi ga videla. Kar naenkrat je pes pritekel, jaz pa sem se tako prestrašila, da sem kar zakričala. Tudi pes se je ustrašil in se ustavil. Ko sem se umirila, sem šla do psa in ga pobožala, on pa mi je dovolil. Od takrat sva dobra prijatelja. Vsakič ko pridem k Zali, me je njen pes zelo vesel.

Irma Kahrimanović, 3.a

Imam psa Banija. Je bel višavski terier. Dobila sem ga pri dveh letih, saj sem že takrat imela rada živali. Sama sem mu dala tudi ime. Vsak dan mu dam jesti, piti in ga peljem na sprehod. Spi pred mojo sobo, kjer ima svojo odejico. Kopa ga mami, jaz pa ji pomagam. Naš Bani ima tudi svoje mladičke, saj ima psičko Loli, ki ga pride večkrat obiskat. Trenutni ima njegova psička sedem mladičkov. Zelo rada imam svojega psa, saj je zelo priden in me tudi uboga.

Megi Knafelc, 3. b

Moja kobila se imenuje Pika. Pika se je 8. marca ožrebila. Žrebiček se imenuje Piko. Pika ima pike po telesu. Je zelo prijazna, ujahana, pusti mi božati Pika, ne grize, ne brca in je zame zelo dragocena. Piko je rjave barve in sam pride k meni. Zelo je prijazen. Z njima sem doživela veliko lepih trenutkov.

Urška Likon

Našemu mucu je ime Kekec.Za Kekca skrbimo lepo. Hranimo ga vsak dan. Dobi nekaj svežega mesa, brikete za muce, pašteto Whiskas. Rad ima toplo mleko in kislo smetano. Poleti ga včasih tudi kopamo. Pri nas imamo vsi radi vse živali. Žalostni smo, če vidimo ubogega mucka ali psička.

Nika Fajdiga, 3. b

Pri mojih starih starših imajo veliko živali: krave, pujse in kokoši. Imajo pa tudi hišnega ljubljenčka mucka Mauka. Dvakrat na dan dobi svežo vodo in hrano. Zelo mu je všeč, ko ga boža stara mama. Takrat glasno prede. Dan ponavadi prespi, ponoči pa obiskuje punce. Kadar grem na obisk k starim staršem, se rad igram z Maukom.

Tilen Gustinčič 3.b

Pri moji noni srečaš dve različni vrsti živali: kokoši s petelinom in veliko muck. Glavna muca pri noni je muca po imenu Prčka. Ima jo že kar nekaj let. Je črna kot oglje, njene oči pa so svetlo zeleno-rumene barve. V času svojega življenja se je naučila že veliko novih stvari: sama si odpira vrata, da pokaže, da je tudi najboljša lovilka miši na stari kmetiji. Za vsakega člana družine natanko ve, kaj mora storiti, da ga spravi ob živce. Je zelo prikupna in imam jo zelo rada.

Tadeja Čeh 3.b

Doma v kletki imam dva skakača. Podarila mi ju je prijateljica. Ime jima je Stju in Jerry. Najraje imata, ko ju božam po glavi in ko zbežita iz kletke ter tekata po hodniku. V trgovini za male živali jima kupimo hrano, prav posebno za skakače, ki jo imata najraje. Drugače sta zelo mirni živalici. Podnevi večino časa prespita, a ponoči zelo rada brusita kremplje in zobke, zato sem jima kupil leseno hišico, primerno prav za skakače. Za Stju in Jerryja skrbiva jaz in sestra, saj je potrebno vsak teden očistiti kletko. Vanjo dava seno in žaganje, v katerem si skakača uredita svoj spalni kotiček.

Davor Čeperkovič, 3.b

Ara je prekrasna papiga, ki svoje čudovite barve dobi iz pigmenta v hrani, ki jo uživa. Je največja med papigami in tudi najredkejša. Sodi med zaščitene vrste, zato je tudi trgovanje z arami z zakonom prepovedano. Živi v drevesnih krošnjah in je najbolj hrupna ptica, kar jih premore tropski gozd. S široko paleto najrazličnejših krikov, ki jih proizvaja, namreč povzroča nezaslišan trušč. Ara je tudi strašansko radovedna žival: če opazi kakšno stvar, ki je ne pozna ali pa kako drugače pritegne njeno pozornost, se ji takoj približa in jo preučuje. Poleg tega je tudi sijajna oponašalka: brez težav ponavlja besede ali krajše pesmice. Ima zelo močen kljun, s katerim zlahka tre orehe in se obesi na vejo. Kadar samec dvori damici, se pred njo šopiri in razkazuje čudovite barve svojega perja. Are so zelo zveste: kadar se samec in samica združita v par, ostaneta skupaj vse življenje. V paru tudi letijo in se hranijo. Sašo Vranešič 3.b

TOMI Tomi ni zajček, on je papagajček. Majhen je in nagajiv, in še za stol se mi je skril. ''Moj, moj'', govori tjavdan, on zvečer je ves zaspan. Ja, ja tako je zdaj, ko je v naši hiši papagaj. Teja Kikovič, 5.b Moj hrček Moj hrček rad je jedel, ohrovt še posebej rad je snedel. Je res bil pravi požeruh. Hrček moj je zrasel, res, še kletko je prerasel. Če ven je hotel iti, ej, kako se je začel potiti, ko skozi vratca se je skušal zriniti. Mateja Čerina, 5.b

Kužek Taj živi v sosednjem bloku. Njegova lastnica je moja prijateljica. Vsak dan preživim s kužkom Tajem. Zjutraj, ko se zbudim, odidem k Taju in ga peljem na jutranji sprehod. Ko se sprehajava, zelo rad poskakuje in teče za palico, ko mu jo vržem. Najraje se polula pri kakšnem malem grmičku. Po jutranjem lulanju ga odpeljem domov in tam mu s prijateljico pripraviva tuno v njegovo posodico in brikete. Utrujen in sit se odpravi spat v svojo košarico. Nato jaz odidem na kosilo in počakam, da se Taj zbudi. Prijateljica me pokliče in s Tajem odideva na dolg sprehod. Ko se vsi utrujeni s sprehoda vrnemo domov, je čas da skopamo Taja. Zelo uživam, ko ga kopam. Vso me poškropi in skupaj se smejimo. Po kopanju ga počešem, mu dam piti in jesti, ga objamem in odidem domov.

Marina Mihailović 3.b

Moj pokojni mucek Moj mucek bil je lep in rad se je igral. Ko lovil je svoj rep, me je vedno nasmejal. Bil mi je všeč, čeprav včasih tečnoba, ko po vasi se je pretepal, bil je prava grdoba. Mojega mucka ni več. Življenje je izgubil ravno takrat, ko se je revček zaljubil. Boštjan Hren, 5.b

Moj Bučko Moj maček Bučko je res en bučko. Rad se ženi in potepa, ko pa vrne se z ženitve, ves vesel se spat odpravi. Moj maček Bučko je res en bučko. Ker rad veliko spi, se razvajati pusti. Moj maček Bučko je res en bučko. Je, dokler se ne naje. Nekoč najedel se je tako, da skoraj počil je. Hana Čuk, 5.b

Pes Odi

Pes Odi je moja žival.

Eh, prav zares je zdrav,

saj rad je.

Odi priden je, a včasih tudi nagaja mi.

Daleč stran zbeži, ko se dan zbudi

in se v igro spusti.

Anja Muha, 5.b

Žuža je moja psička pasme Jack Russel terier. Stara je tri leta. Je zelo živahna in vedno pripravljena na igro in da kakšno ušpiči. Do svojih bratrancev in sestričen pasje vrste je prijazna. Ni najbolj navdušena nad mačkami. Najraje ima dolge sprehode tako kot jaz. Z mamico jo takoj ko pridem iz šole, peljeva na polje. Tam teka naokoli, koplje krtine in taka za žogico. Ko pridemo domov, ni več bela in rjava ampak samo rjava od blata in zemlje. Pogosto gre že kar sama v banjo in tam počaka, da jo skopava, potem pa si privošči dolg spanec. Po sprehodu je zelo žejna, zato vedno preverim, ali je v njeni posodi dovolj sveže vode. Žuža ima občutljiv želodček in je zaradi tega na dieti. Hranim jo trikrat na dan. Pojedla bi vse kar vidi, saj je vedno lačna. Je prava mala požrešnica. Zvečer, ko sem že čisto utrujen, mi kar naprej nosi žogico in mi tišči svoj vlažni smrček na nos ter me vabi k igri. Obljubim ji, da se bova jutri, ko pridem iz šole, veliko igrala.

Žiga Zalar, 3. b

Muca Pika Muca Pika lepa je, urno vse poje. Cedilo včasih povezne si na glavo in odide na zabavo. Pika tudi rada spi in razvajati se pusti. Ko pa mora kam oditi, ima veliko za pripomniti: MIIIJAV. Eva Širca, 5.b	Moj mucek Repko Moj mucek je bil zelo lep, pa imel je dolg rep. Zelo rad je tudi jedel, saj vse meso je vedno snedel. Rad je nagajal in se na kavču razvajal. Nika Rebec, 5.b
MAČEK En hud maček je živel! Nagajal jim je vse povprek. Miši ni lovil. Gobček k skledi je molil. Zakaj pa miši ni lovil? V sosednjo vas je rad zahajal, saj z muco Lizo tam družino sta imela. Spomladi bolhe so hodile z njim, poleti senco je iskal, v jeseni liste lovil, pozimi grel se je na peči. Hud maček ni bil več, saj teta starost je prišla in »hudega« mačka uspavala. Amanda Oven 6. b KUŽA Na kmetiji živi kuža, poleg njega je pa luža. Pride račka blatotačka, pride žaba reče kvak, v lužo lahko skoči vsak. Kuža pa se strese, da se zemlja trese. Račka čofota, žaba pa reglja, kot, da sta doma. Kuža se razjezi, račko, žabo zapodi, se v lužo zapodi in kost izgubi. Pesem so sestavili učenci 1.a razreda	ZAJČEK Zajček, zajček, zajček lep, ti si kakor beli sneg. Vedno me razveseliš, kadar k meni prihitiš. Ko odideš stran od mene, mi je prav hudo. Rada bi se s tabo igrala, pa ne vem kako. Asta Brumen 6. b IZŠTEVANKA Reci mačka, ti si čačka. Reci mačka, ti si krtačka. Reci maček, ti si kovaček. Reci miš, ti loviš. Pesem so sestavili učenci 1. b razreda MOJ ARČI Moj Arči je kuža. Rad se potepa, mačke preganja in tatove odganja. David Ostanek 1. b
OREL Orel je velika ujeda, s skritih skal golobe gleda. Ko golob brezskrbnost vzame, Pa ga orel brž ujame. Orel tudi zajce lovi, zajci so hitri, orel pa leti. Orel tudi mladiče ima, v večini primerov v gnezdu sta dva. Peter Tiselj, 6. c MEDVEDI Medvedov veliko je v naših gozdovih, zimo prespijo v svojih brlogih. Jeseni hrano nabirajo si, da gredo pozimi ven, le, če jih lulat tišči. Peter Tiselj, 6. c	LEVJI KRALJ Lev je kralj živali, me vedno v veselje spravi, saj je moja najljubša žival, če vam je ali ni prav. Njegova zlata griva, je mastna in lepljiva. Sveti se kot bron, ko gre sonce v zaton. To opazi lepotica, slavna levja, glej, kraljica. Pohiti in ga povabi, na večerjo v suhi travi. Skuhata si vročo juho, vanjo vržeta še muho. Ko pojesta svoj zaklad, še zapojeta in gresta spat. Kristina Perhavec 7.a
KRT O, ti krt, kdaj prideš ven? Prišel sem na čaj. Ojoj, sonce! Pa kaj, saj imaš sončna očala! Veronika 2. b JAZ SEM MEDVED Jaz sem medved, ti pa ne, jaz pa brundam, ti pa ne, vsak se me boji tebe pa nobeden. No, saj sam predobro veš, kaj bi dal, da bil bi medved, da bi celo zimo v brlogu brundal. Tina Gliha, 5. a JAZ SEM … Jaz sem lisica, ti pa ne, jaz sem zvita, ti pa ne, jem kokoši, ti pa ne, mene vsak ima za vratom – tebe pa nobeden. Jaz sem volk, ti pa ne, jaz sem strašen, ti pa ne, jaz sem hiter, ti pa ne, vsak se me boji – tebe pa nobeden. Jaz sem medved, ti pa ne, jaz pa brundam, ti pa ne, pozimi dremljem, ti pa ne, vsak me lovec hoče ujeti – tebe pa nobeden. Aiša Krivec, 5. a	JAZ SEM POLŽ Jaz sem polž, ti pa ne, jaz sem počasen, ti pa ne, ker sem sluzast, vsak se me boji prijeti, tebe pa nobeden. Jaz sem polž, ti pa ne, na hrbtu hiško nosim, ti pa ne, vsak mi jo zavida, tebi pa nobeden. Andreja Grbec 5. a

»ŠTORIJE« IZ ŽIVALSKIH LOGOV

Zajec in lisica

V gozdu ob sončnem travniku so živele številne gozdne živali. Prehranjevale so se z gozdnimi sadeži in pasle na travniku.

Med njimi sta živela tudi lisica Liza in zajec Belko. Živela sta v bližini, lisica v lisičini pod drevesom, zajec pa v sosednjem grmu. Zajec se za lisico ni zmenil in je vsak dan odskakljal na travnik, kjer je rasla sončna detelja. Lisico pa je zelo zanimalo, kam odhaja, vendar ga v visoki travi ni več videla. Bila je prepričana, da ravno zajec Belko poje vse slastne gozdne jagode in zanjo ne ostane nič več.

Nekega dne je skopala jamo med zajčevim grmom in njeno lisičino, da bi se zajec ujel in bi jagode ostale zanjo. Pred lisičino je čakala na zajca, tedaj pa je v gozdu zaslišala strašno medvedje rjovenje. Lisica se je tako ustrašila, da je pobegnila iz lisičine in padla naravnost v jamo. Takrat je iz grma pogledal zajec. Lisici je pomagal iz jame in rekel:«Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!« Od tega dne dalje sta postala velika prijatelja.

Alen Bele 7. b

Mlad volk in debela kokoš

Mlad volk in debela kokoš se srečata na travniku ob gozdu, kjer je stala majhna kmetija.

Mlademu volku se sline cedijo ob pogledu na lepo debelo kokoš. Hoče jo ujeti, a mu kokoš zbeži.

»Počakaj me, preljuba moja. Nič žalega ti nočem. Imam ti le nekaj lepega povedati, nikar se me ne boj.« Tako mlad volk svojo putko kliče. Toda debela kokoš sovražnika prepozna in mu odvrne: «Jaz vem že veliko o vaših lažeh in ukanah. Ne bom te poslušala!«

Volk odide in skuje načrt, kako jo bo ujel. Skoplje tako veliko luknjo, da gre lahko sam vanjo. Prekrije jo z vejami in listjem. Ko naslednje jutro pride volk do kokošnjaka, zatuli debela kokoš na ves glas: «V napad!« Volk prestrašeno zbeži, kokoši pa planejo v dir za njim. Mlad volk je čisto zmeden in pozabi, kje je skopal luknjo. Zgodi se mu, da sam vanjo pode.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Gregor Širca 7.b

VOLK IN LISICA

Volk hudoben je tolovaj,

ki vsaj trikrat na dan živalim otežuje raj.

Tokrat na vrsti je lisica,

da želodec mu napolni ta tatica.

Volk in lisica sta skupaj tekmovala

v teku od brloga do brloga.

Tekma se je začela,

in vsak po svoje sta oddrvela.

Volk prišel je v vodstvo

in smejal se je sladko,

kako danes se najedel bo.

Na sredi poti si volk zamisli,

kako dobil bi tudi lisico,

ki bila bi mu za sladico.

Spomni se načrta,

da bo padel tam,

kjer bo predčrta.

Volk pade in kriči,

da lisico zvabil k sebi bi.

Lisica prihiti,

da volku pomagala bi.

Ko lisica skloni se,

jo volk požre.

Zadavi ji vrat

in naredi obrat.

Iz te zgodbe nauk sledi:

LISICA JE VOLKU SLUŽILA,

PA JE KOŽUH IZGUBILA.

Larisa Derenčin 7.b

Greta in muca

Ogromno dvorišče sta si delili prijazna psička Greta in samovšečna muca. Ta je bila zelo prevzeta in je k sebi vabila vse sosedove mačke ter vse tiste živali, ki jih je kdaj srečala. Prijazno jih je vabila: «Druge prijateljice, pridite k meni, da se bomo malo pozabavale!« Ni jih pa bilo mar za vse ostale živali, s katerimi si je delila dvorišče. Ni ji bilo mar za kokoši, ki so jih preganjali njeni gostje, ni ji bilo mar, da so jih žalili, saj je bila sama ravno takšna:«Kure neumne, umaknite se, vidite, da imam goste!«

Greta pa je bila dober čuvaj in je skrbela za dom. Ni marala, da tujci nadlegujejo njene prijatelje, zato jih je večkrat spodila. Muca je bila zaradi tega besna. Sklenila je, da se bo Greti maščevala: «Ti že pokažem, pošast debela!«

Tako je na vrtu začela kopati veliko luknjo v katero bi zvabila Greto, da bi si polomila noge in tako ne bi več mogla preganjati njenih gostov. Kopala je vso noč, potem pa prekrila luknjo z vejami. Naslednji dan je muca začela nagajati Greti:«Pridi, pridi in me ulovi!« Mislila je, da bo Greto zvabila v luknjo. Greti pa tega ni bilo mar:« Koza neumna, ali misliš, da bom tekla za tabo, imam kaj boljšega za početi«.

Prišel pa je sosed pes Ron. Muca se ga je ustrašila in začela bežati. Medtem ko je bežala, je pozabila na luknjo in padla vanjo ter si sama zlomila tački.

Greta je klub mucini ošabnosti lepo skrbela zanjo. Muca je priznala svojo zmoto in obljubila, da se bo poboljšala.

PREGOVOR: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Urša Krašna, 7. b

DOGODIVŠČINE ZALJUBLJENEGA MROŽA

V mrzli deželi na severu je živel mrož. Ker je bil naveličan mraza, se je odločil, da gre na počitnice v tople kraje. Pripravil si je kopalke, ležalnik in ogromen slamnik. Pogledal je na zemljevid in odločil se je za mesto rož-Portorož.

Naslednji dan je bil že na letalu, ki je letelo proti jugu. Medtem ko je prespal pol poleta, se je v sanjah že videl na lepi peščeni plaži z veliko hoteli in restavracijami ter s polno turistov z vsega sveta. Zbudil ga je pilotov glas, ki je napovedal, da se bližajo letališču in da bodo vsak čas pristali. Mrož Jaka je pogledal skozi okno in se razveselil pogleda na morje in sonce.

Jaka si je izbral luksuzen apartma v hotelu blizu morja. V apartmaju je bil velik bazen, poln ledenih kock, v kuhinji je bil velik hladilnik, v njem pa njegova najljubša jed-sardele. Pogled z balkona je bil čudovit.

Prvi dan si je vzel čas za ogled mesta in njegovih znamenitosti, kot so opera treh pingvinov, bar Pri severnem medvedu in Brancinova gusarska ladja. Drugi dan si je oblekel kopalke in na glavo nataknil slamnik, na nos pa očala. V eni roki je držal brisačo, v drugi pa kozarec soka, ki ga je srebal na slamico. Tako odpravljen je odšel na plažo, kjer se je predajal toplemu poletnemu soncu.

Lahko bi celo rekli, da je bil glavni v mestu. Malo je dremal, malo je bral, malo si je ogledoval, dokler se mu pogled ni ustavil na bližnjem ležalniku, kjer je ležala vitka, lepa rjava Orada. Ni mogel umakniti pogleda z nje, dokler ga tudi ona ni opazila in mu pomahala. Tedaj ni vedel, ali je rdeč od sonca ali od tega, ker mu je nerodno. Dan se je bližal koncu in počasi se je odpravil s plaže, nikakor pa ni mogel pozabiti Orade, ki mu je pomahala in se mu smejala. Komaj je čakal naslednji dan, ko jo bo spet videl.

Dopoldne je prišel na plažo in glej, gospodična je bila že tam. Ni vedel, kaj bi, pa je v zmešnjavi stopil gospodu Raku na rep, ta ga je uščipnil in mrož Jaka je zatulil na glas. Gospodična Orada se mu je zopet nasmehnila, on pa je zardel kot kuhan rak.

Hotel se ji je približati, pa mu ni šlo nič od rok. Odločil se je, da se uleže na ležalnik poleg nje . Pozdravil jo je, se ji predstavil in se udobno zleknil na ležalnik, a kaj, ko se je ta pod njegovo težo zlomil in se zaprl skupaj kot ogromna knjiga. Jaka je spet zakričal, kozarec je padel v eno stran, časopis v drugo, očala pa naprej.Orada se je nasmehnila, Jaka pa bi se najraje spet znašel na mrzlem severu, daleč stran od vseh turistov, kajti bilo mu je zelo nerodno.

Gospodični Oradi se je mrož Jaka že prav malo smilil. Povabila ga je na pijačo in v senci sta klepetala še cel preostanek dneva. Jaka ji je priznal, da mu je zelo všeč, a je Orada rekla, da je prevelik zanjo, pa tudi iz povsem različnih krajev sta doma, zato si ne predstavlja, kako bi živela na ledeni gorah, on pa ne na vročem soncu. Obljubila mu je, da pride na zimske počitnice k njemu, da ji razkaže njegove kraje.

Miha Marinšek 6.c

Nekoč je živel profesor Jožef Mrož. Odločil se je, da bo šel na dopust. Odpotoval je v Portorož. Vsak dan se je sončil na prelepi plaži. Nekega dne pa je na plaži nekaj metrov stran zagledal zelo čedno ribo. Že na prvi pogled se je zaljubil vanjo in želel si je, da bi bila njegovo dekle.

Počasi se ji je bližal in jo vprašal, kako ji je ime . Povedala mi je, da ji je ime Lana in da je stara 13 let . Vprašal jo je tudi za naslov. Lana mu sprva ni nič hotela povedati , a ker jo je Jožef Mrož toliko časa prosil, mu je le povedala. Jožef Mrož pa ni bil tako pogumen, da bi ji povedal, da je zaljubljen vanjo. Začel ji je pošiljati ljubezenska pisemca, ampak ni se podpisal, zato ni vedela, kdo ji to pošilja. Lana ga ni marala in ji tudi ni bil všeč, vsaj tako je govorila. Naslednji dan je prišla zelo vesela na plažo, sluteč, da ga danes ni. Postala je žalostna, ko ga je zagledala. Ko pa je on zagledal njo, ,ji je že nesel sladoled, ampak ker je bil tako počasen, se je sladoled med potjo stopil. Naslednji dan je spet upala, da danes ne bo prišel. Ampak že čez nekaj trenutkov je tekel k njej s sokom in glej, spotaknil se je ob kamen in padel. Jožef Mrož se je odpravil nazaj v svoj hotel. Tam je razmišljal, kako bi jo osvojil. Odločil se je, da ji bo podaril najdražje rože. Odšel jih je kupit . Zanje je zapravil 63 evrov. Nesel jih je na plažo, ampak tam je ni bilo. Žalosten se je odpravil nazaj v hotel. Rože je pozabil dati v vodo, zato so do drugega dneva vse ovenele. Vseeno jih je podaril Lani. Bila je zelo užaljena in jezna, ker ji je podaril ovenele rože, zato jih je vrgla v smeti. Lana pa se ni zmenila za njegovo jezo .

Jožef Mrož je bil užaljen, jezen in razburjen, zato je pospravil prtljago in odšel domov. Ampak ni mogel nehati misliti na čedno ribo Lano. Odločil se je, da gre še enkrat v Portorož in jo poskusil osvojiti. Ko je Lana izvedela, da je Jožef Mrož samo zaradi nje prišel v Portorož, mu je pripravila presenečenje. Počakala ga je na letališču, in ko ga je zagledala, je stekla k njemu v objem in mu zaupala, da je bila ves čas tudi ona zaljubljena vanj, ampak tega ni želela pokazati.

Riba Lana se je preselila na Antarktiko. Postala sta najsrečnejši par na svetu in imela sta veliko otrok.

Lien Bubola, 6. c

Tam, kjer je zemlja odeta v večini led in sneg, je živel velik in debel Mrož. Živel je brez žene in otrok, zato je lahko iskal hrano, kadar se mu je zljubilo.

Nekega dne je odšel že zgodaj na lov za svojim obrokom. Odhlačal je v vodo in se malo razgledal za plenom. Nedaleč stran je plavala jata slastnih rib. Zaplaval je proti njim in jih pojedel za en velik obrok. S skoraj polnim želodcem se je začel razgledovati še za dobro poslastico. Zagledal je ribo, ki je elegantno plavala okrog in se razgledovala. Ko je zaplavala bliže, je opazil njeno izredno lepoto . Odpovedal se je svoji poslastici in pustil lepotico pri življenju. Sledil je ribi in jo nepremično gledal. Bil je tako zagledan vanjo, da ni opazil ledene gore in je z vso silo priletel vanjo. Z veliko buško na glavi je odplaval domov. S kitovo mastjo je namazal buško, da bi čimprej izginila in da njegova lepotica ne bi opazila grde buške na glavi. Zasanjano je pogledal proti vodi. Ugotovil je, da je zaljubljen do ušes in še malo čez. Naslednji dan je zdrav zaplaval in zasledoval svojo lepotico, ki jo je imenoval Riba. Zasledovanje se je ponavljalo cel teden. Končno je tudi riba opazila zaljubljenega Mroža. Hotela se mu je izogniti, toda mrož se je opogumil in jo vprašal, če bi se poročila z njim. Riba ga je začudeno pogledala, nato pa mu je v smehu odvrnila, naj se malo bolje pogleda. Tako starega in grdega moža si ne želi in raje ostane vse življenje sama. Užaljen Mrož je sicer odplaval malo stran, vendar je sklenil, da ne bo odnehal. Sedaj jo je opazoval od daleč in na skrivaj ji je nosil darila. Vsa bližja okolica se je posmehovala zaljubljenemu Mrožu. Od same zaljubljenosti se je močno spremenil. Začel je malo jesti, obiskovati fitnes in aerobiko. Toda glej ga, zlomka. Ko je že lepo napredoval, pa nekega dne ni bilo Ribe na spregled. Žalosten in besen je plaval in plaval, da je skoraj dušo izpustil. Naslednji dan pa jo je zagledal s polizanim frajerjem. Priplaval je do njiju in se predstavil kot ribin zaročenec. Polizanec se zapodi vanj in ga poskušal pregnati. Zaljubljeni Mrož se mu je postavil po robu tako, da je polizanec samo odletel daleč stran. Za lepotico Ribo sta se skoraj stepla, toda Mrož je postal zmagovalec.

Tudi Riba je opazila spremembe pri Mrožu. Postal ji je všeč. Njegovo vztrajnost je nagradila s privolitvijo v poroko. Srečo sta kronala s kopico otrok in živeli so srečno do konca svojih dni.

Jerneja Geržel, 6. c

Nekega dne se Mrož odpravi na plažo s svojim vozičkom. Ko se je postavil na svoje mesto, je zagledal Ribo, ki se je razkazovala. In mrož se je zaljubil.

Gledal jo je, dokler ni padel z vozička naravnost v sladoled. Pobral se je, a Ribe ni bilo več. Zvečer na večerji jo je ponovno zagledal, šel je k njej in rekel: »Jaz sem profesor krava Jožef Mrož.« Riba se je zasmejala: «Ha ha ha!« Mrož je rekel: >>Oprostite, hočem reči profesor prava. Videl je njen nasmeh in mislil si je, da mu je uspelo osvojiti jo, a motil se je. Drugi dan jo je spet zagledal na plaži. Imel je priložnost in izkoristil jo je. Šel je k njej in jo vprašal, kako ji je ime. Predstavila se je kot študentka ribje fakultete z imenom Riba Bond. Mrožu je bila všeč in jo je vprašal, če gresta danes skupaj na večerjo. Privolila je. Mrož se je elegantno oblekel in jo s šopkom koral pričakal pred restavracijo. Riba Bond se je prikazala v čudovito mavrični lesketajoči obleki. Mrožu so oči skoraj izpadle. Nerodno jo je prijel pod plavut in odšla sta k mizi št. 62. Čudil se je, da je on dobil veliko hrane, ona pa le solato iz alg. Mrožu je bilo zelo nerodno in ni vedel, o čem naj se pogovarja. Riba ga je le gledala in čakala, kaj bo rekel. Ker je bil Mrož še vedno tiho, ga je vprašala, iz katerega kraja je in kje dela. Mrož je popolnoma pozabil vse o sebi in se je samo smehljal. Riba ga je povabila na ples in nerodni profesor Mrož je prikimal. Na plesišču je ubogi Ribi pohodil vse plavuti in skoraj prevrnil mizo. Ko sta odhajala s plesišča, pa se je zaletel v natakarja, ki je prevrnil vso pijačo. Po večerji je Mrož pospremil Ribo do njene sobe. Želel ji je lahko noč. Čez nekaj časa je zaspal in sanjal o Ribi. Sanjal je, kako jo objema in poljublja. Sanje so bile zelo žive, in ko se je prebudi,l je v roki objemal palmo, ki je rasla v cvetličnem lončku na balkonu. Mrož in Riba sta se srečevala cele počitnice in skupaj sta hodila na večerje, na kopanje, na izlete. Vozila sta se v Mroževem vozičku in se imela lepo.

Pa se je zgodilo, da je Mrož postal lačen, ko sta bila na izletu na solinah. Ker ni bilo v bližini nobene restavracije, je za malico pojedel svojo ljubezen, Ribo Bond.

Miha Horvat, 6. c

ŽIVALI SPREGOVORIJO

PAKI IN TIM

Nastopata: papiga Paki in pes Tim

Papiga PAKI: Zdravo prijatelj, kako si kaj?

Pes TIM: Ojla! No, ja. Če ne upoštevam težav z lastnikom, sem dobro.

PAKI: Ah, saj tiste ima vsak. Prejšnji teden sem bil brez hrane, ker mi jo je Astrid pozabila kupiti. Kmalu bi poginil!

TIM: Ojoj! Ne želim si že iti na tvoj pogreb.

PAKI: No, no! Saj ne bom še umrl. In kako kaj tvoje težave?

TIM: Prejšnji teden me je samo enkrat peljala na sprehod. Tako sploh ne morem opraviti svojih potreb. Ni čudno, da imam slabo prebavo. In potem se še jezi name, ker imam drisko in je okoli moje ute vse polno iztrebkov.

PAKI: Kako grozno! Jaz s tem nimam težav, saj lahko svojo veliko potrebo opravim kjer koli in kadar koli.

TIM: Ja, ti, ki si zaprt v tem zaporu.

PAKI: To zame ni zapor, ampak kraljestvo.

TIM: Kakor hočeš. Meni je vseeno.

PAKI: To ti moram nujno povedati. Mimo mene hodi nek star siv gospod, ki mi je dal gugalnico in sedaj hoče, da kar naprej skačem nanjo. In ko se odpravim spat, me prestavijo k televiziji, k tisti vreščeči škatli, in glasnost povečajo do konca, ker tisti mož nosi slušni aparat.

TIM: Oh, kako grozno! Tega v svojem življenju še nisem doživel. Ampak televizijo sem pa že gledal, vsaj mislim, da je tista stvar televizija.

PAKI: Aha. Zdaj pa te prosim, da greš, ker bi rad spal.

TIM: Kakor hočeš.

PAKI: Adijo.

TIM: Čav.

Astrid Magajna

6. b

POGOVOR MED MAČKAMA

Nastopata: mački Kepca in Sivka

KEPCA: Oj, Sivka, kako si kaj? Si že dobila hrano? Jaz je še nisem!

SIVKA: Ne! Ej, jaz sem že zelo lačna.

KEPCA: Pa kje je ta naša gospodarica?

SIVKA: Ma ne vem, že tri ure je ni.

KEPCA: Čisto njej podobno. Ko ji je dolgčas, se z nama igra in naju boža, ko pa pridejo prijateljice, na naju čisto pozabi.

SIVKA: Res, včasih prav pretirava, vendar vedno dobimo hrano!

KEPCA: Kako pa?

SIVKA: Daj, spomni se! Si že kdaj lovila miši?

KEPCA: Ne, saj sem še majhna! Mama mi je rekla, da jih bom lahko lovila, ko bom malo večja.

SIVKA: Kje pa je tvoja mama?

KEPCA: No… umrla je, ko sem imela pet mesecev.

SIVKA: O, ubožica.

KEPCA: Ne maram o tem govoriti. Mi lahko pokažeš, kako se lovi miši?

SIVKA: Seveda, z veseljem! Greva na lov!

Po lovu se vrneta Sivka in Kepca domov.

SIVKA: Oh, kako lepo, da naju čaka toplo mleko in najboljši briketi.

KEPCA: A so v skledi tudi miši?

SIVKA: Ah, ti tepka! Ali ne veš, da so briketi Whiskas izgnali miši iz mačjega jedilnika?

KEPCA: Potem pa je naša gospodarica najboljša umetnica za hrano.

SIVKA: Seveda, in zelo jo imam rada!

KEPCA: Saj jo imam tudi jaz.

Ivana Kobal, 6. b

PAPIGA IN TRI RIBICE

Nastopajoče živali: papiga Mimi

ribica Pika

ribica Kleo

ribica Stu

MIMI: Živjo, moje zlate ribice!

VSE RIBICE: Živjo! Kako si kaj?

MIMI: Odlično. Pa ve?

PIKA: Slabo.

KLEO: Dolgčas.

STU: Rabimo družbo.

MIMI: Pa saj imate mene.

PIKA: Že, ampak ti ne moreš priti k nam v akvarij in se z nami igrati.

KLEO: Prej smo imele vsaj šurka.

STU: Ja, in z njim smo se lovile po akvariju.

PIKA: Ampak najpomembnejše je to, da imamo tako umazan akvarij.

STU: Ko je bil tu z nami še šurk, nam je on očistil akvarij. Zdaj pa se nam hitro umaže.

KLEO: In lastnik nam ga ne očisti tako pogosto kot tebi.

MIMI: Ja, strinjam se z vami. Ampak mene vsak dan razvajajo. Dajejo mi okusne piškote in druge sladkarije. Vam pa dajejo samo tisto hrano za ribe. No, saj tudi meni dajejo hrano za papige. A vseeno dobim še kaj slastnega.

VSE RIBICE: Važič, važič, važič …

KLEO: No, nehajmo. Saj je le naš prijatelj.

MIMI: Kar pravite to. Prav vam je, da ne dobite nič drugega in da imate umazan akvarij. Kar privoščim vam!

VSE RIBICE: Nesramnež! Kar pojdi tja v svojo kletko in nas pusti pri miru! Pa še lastnik naj te zapre tja noter, da boš videl, kaj se to pravi biti zaprt in nesvoboden.

Nina Škvarča, 6. b

ALI STE VEDELI?

RIBOLOV

Reka Unica, ponos planinskega polja, je med najbolj naseljenimi rekami, kar se tiče rib. V večini kraških voda imajo ribe zelo dobre življenjske pogoje. Ribam Unice obilen delež prispeva kraški pojav presihanja. Od jeseni pa do pozne pomladi občasno privrejo na dan tolikšne količine vode, da jih požiralniki ne uspejo pravočasno pogoltniti. Večina planinskega polja je takrat poplavljena teden, dva ali pa celo več. S tem pa ribe dobijo še dodaten izbor hrane z že sicer bogato obložene mize.

Unica slovi po veliki populaciji lipana, ki pa ni njena avtohtona vrsta, kot je potočna postrv. Reko naseljujeta tudi menek in glavač, slednji je uvrščen med evropsko pomembne vrste. Menek je v Sloveniji redka ribja vrsta. Njegova naseljenost v reki Unici sodi med naše večje populacije. Vodotok se deli na dva dela, meja med njima pa je pri mostu v vasi Laze. Krapovski del poseljujejo ščuka, linj klen, rdečeoka, rdečeperka in krap. V postrvji del pa vlagajo predvsem osebke lipana in potočne postrvi. Dovoljena lovna mera za lipana je 35 cm, za potočno postrv 26 cm. Lipana se lahko lovi od 16. maja do 30. novembra, potočno postrv pa od 1. maja do 30. septembra. Športni ribič lahko upleni ali enega lipana ali eno potočno postrv.

V času rojenja majske muhe in nato še v juniju, ob rojenju prodnic in mladoletnic, je Planina – vas nad Unico – zbirališče muharjev z vsega sveta. To je čas, ko je možno v prebujanju dneva, ob prvih sončnih žarkih, prelisičiti trofejnega lipana, ali zvečer, že v mraku, na posnetek majske muhe kapitalno živopisano potočnico. O izidu največkrat odločajo živci, saj dostikrat prav zahvaljujoč preveliki lovski strasti (ne)srečni ribič naredi napačno potezo, ki jo takšna riba v trenutku izkoristi. Poletna vročina ter obilica najrazličnejših vodnih in obvodnih insektov, ki so ribam na razpolago, odžene večino ribičev drugam, kjer je ribolov lažji. Muhar, ki v tem času lovi na Unici, ima tako rekoč zase neomejeno dolžino revirja. To je čas preizkušanja ribiškega znanja in pridobivanja novih izkušenj. Tokrat je prednost na strani rib. Jesensko sonce osredotoči ribolov na opoldanski čas. Tudi jesen, zlasti topla in sončna, omogoča muharjem, da na drobne posnetke olivk uživajo v prijemih postrvi, ki so sicer že v lovopustu, kot tudi lipanov. Še novembrski, običajno sivi dnevi, so lahko ob sončnem in brezvetrnem vremenu pravo presenečenje. V Unici ni šarenke, ki na številnih vodah po celem svetu rešuje čast mnogim ribičem. Zato morajo tudi najboljši muharji in poznavalci reke občasno priznati svojo nemoč in premoč narave. A ta se svojim vztrajnim oboževalcem ob drugi priliki obilno povrne na zvestobo. In tako je leto naokoli.

V zadnjih treh letih se je ribja populacija v reki zmanjšala. Vzroki so različni in nekateri trajajo že dalj časa. Organsko onesnaženje reke se pojavi zaradi neurejenega očiščevanja odplak, poleg tega so zadnjih nekaj let prisotne tudi ribojede ptice, med katerimi je zagotovo najpopularnejši kormoran.

Pripravili učenci iz 8. b

ZLORABA ŽIVALI

Zlorabljanje živali je prisotno po vsem svetu. Čeprav se tega ne zavedamo, se s tem srečujemo skoraj vsak dan. Ali si sploh lahko predstavljate, kako živali trpijo zaradi naših popolnoma nepotrebnih lepotnih dodatkov?

Koliko lahko živali prenesejo, preizkušajo tako, da jih operirajo z ali brez narkoze, svinjam dajejo raztopino pralnih praškov, dokler ne poginejo, albino kuncem jedke tekočine v oči, dokler ne oslepijo, mačkam prekinejo očesne mišice in jim vstavijo elektrode v očesne votline, da se orientirajo s škiljenjem, psom uničijo prsnico in odklopijo glavno arterijo, da se jim ustavi srce in umrejo. Ne moremo si predstavljati, kako kričijo opice, ko jim vstavijo jeklene sonde v možgane in jim vbrizgajo kemične snovi, kako delujejo določene strupene snovi, ki jih dajo živalim, katere nato pogosto ure in ure trpijo v krčih, visoki temperaturi, krvavi driski, dokler jim končno ne poči želodec, ko jim ohromi dihalni sistem.

To je samo nekaj primerov mučenja oziroma zlorabe. Številke, ki to potrjujejo, so zelo visoke. V Nemčiji je na ta način umrlo preko 2, 1 milijona nedolžnih živali. V prihodnosti jih bo še veliko več, ker bo začela veljati nova odredba EU, da mora biti 30.000 kemikalij, ki so že več kot dvajset let na tržišču, ponovno testiranih z obsežnimi testi na živalih.

Če imate doma hišnega ljubljenčka, je neke vrste mučenje že to, da npr. psa pozabite peljati na sprehod, mački ne očistite stranišča, glodavcem ne zamenjate stelje, voda v posodicah pa ostaja umazana in postana.

ZAVEDATI SE MORAMO, DA SO TUDI ŽIVALI ŽIVA BITJA, KI POTREBUJEJO NAŠO OSKRBO IN VELIKO TOPLINE TER LJUBEZNI.

Ana Sever in Marina Blagovič, 8.a

OBISK ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI

LJUBLJANA – GMAJNICE

V sredo, 20. februarja smo se s šolskim kombijem odpeljali proti Ljubljani. Obiskali smo Zavetišče za zapuščene živali, Gmajnice pri Ljubljani. 7. b razred, sva predstavljala dva fanta, Nejc in jaz, in tri dekleta, naše trojčice, Špela, Brigita in Bojana, tudi naša razredničarka M. Penko Šajn je bila z nami. Vsi imamo že nekaj izkušenj z živalmi, saj imamo vsi doma vsaj muco, ali pa muco in psa.

Ko smo prišli, nas je veterinar Marko lepo sprejel in nam na začetku povedal, kako moramo ravnati in se obnašati, če srečamo potepuškega psa ali mačko, ali kako ravnamo in kako se obnašamo do domačih živali, ki jih ne poznamo. Pripravili smo nekaj vprašanj in g. Marko nam je nanje z veseljem in izčrpno odgovoril.

Nato nam je razkazal in nas popeljal po vseh prostorih zavetišča: malo predavalnico in sprejemnico, čakalnico za domače živali, operacijsko dvorano, tehnične prostore, karanteno, upravnoadministrativni del.

Kaj vse smo izvedeli?

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je bilo ustanovljeno 4. oktobra 2002, na svetovni dan živali. V zavetišču je zapuščenim in izgubljenim živalim (psom in mačkam) zagotovljena pomoč, oskrba in začasna namestitev, dokler se živalim ne najde starega ali novega lastnika.

V zavetišču se nahajajo tako izgubljene, kot zapuščene in zavržene živali, ki se jim poišče starega ali novega lastnika. Nekatere živali v zavetišču preživijo več mesecev, ko čakajo na posvojitev.

Največ živali sprejmejo spomladi in poleti, muck največ marca in aprila. Pozna se, da starši »kupijo« ali vzamejo mucko ali psa svojim otrokom »za darilo«, kar je ZELO NAROBE! Take živalice velikokrat pridejo »poleti« spet nazaj k njim ali pa postanejo poleti odveč, ko gre družina na dopust, potem pa živalico »kar spustijo v naravo«!

Trenutno so imeli v zavetišču 54 psov in 8 muck, ki so bile v karanteni. V zavetišču opravljajo v glavnem osnovne operacije – kastracije (za mačkone in pse) in sterilizacije (za mucke in psičke), s tema postopkoma se izognemo nezaželenim mladičem. Samčki in samičke so tako bolj zdravi in odporni. Mačji samčki pa tako ostanejo bolj pri hiši, se ne pretepajo in potepajo. Zdravih živali nikoli ne uspavajo, samo tiste pse na primer, ki so stari in bolni.

Včasih se zgodi, da jim kakšna žival pobegne, saj so psi dostikrat zbegani in prestrašeni. Pripeti se tudi, da imajo premalo prostora, da bi lahko sprejeli vse živali, ki so potrebne zavetišča. In vendar, do sedaj so tudi te probleme nekako uspeli rešiti.

Preko celega leta (letno) sprejmejo več psov (do 700) in manj muc (do 500).
Za pse in mačke skrbijo: vodja zavetišča – veterinar (2), ki živali veterinarsko oskrbi, jih cepi, zdravi, oskrbi poškodbe, po potrebi tudi operira ter 4 oskrbniki živali, ki živalim čistijo bivalne prostore, jih hranijo, negujejo, socializirajo, sprehajajo in vzgajajo, ter zagotavljajo živalim začasen topel dom. Med šolskim letom v zavetišču redno opravljajo prakso dijaki Srednje veterinarske šole, ki sprehajajo, socializirajo, negujejo pse in mačke, ter imajo v predavalnici zavetišča tudi predavanja.
V pomoč so zavetišču tudi zunanji obiskovalci in prostovoljci, ljubitelji živali, ki pse v času sprehajalnih ur vodijo na sprehodu, ter se z njimi poigrajo.

Mi smo z veseljem sprehajali psa Tita, ki je komaj čakal na to, da razgiba tačke, saj drugače, kot vsi ostali psi, preživi veliko časa sam, v boksu.

Ogledali smo si tudi vse pse, ki so trenutno bili v zavetišču, veliko živali, ki so se zelo vznemirile, ko smo se sprehodili mimo njihovih boksov. Marsikateri psiček se ni niti oglasil, samo žalostno je zrl nekam mimo nas. Drugi so nas pozdravljali z laježem in v pričakovanju, ki ga nismo mogli izpolniti.

Tito pa je z vsem veseljem stekel pred nami in nas vodil na sprehod, ki pa se je prehitro zaključil, saj se je naš čas v zavetišču iztekel.

S seboj smo v kombiju pripeljali tudi zajetno škatlo hrane za pse in mačke, ki so jo zbrali naši 6. razredi. Oskrbniki so škatlo z zahvalo odnesli, tudi mi smo se zahvalili za gostoljubje in se odpeljali proti Postojni.

V zavetišču bi zelo radi še ostali, a smo morali domov.

Radi pa vam bi sporočili tudi naslednje:

1. Psi so lahko čudoviti prijatelji in ne igrače, ki jih ob prvi priložnosti zavržeš in naprtiš skrb zanje mami ali očetu..., želel/a pa si si ga ti!

2. Če imaš psa ali mačko, bodi odgovoren skrbnik; psi so socialne živali, preživi z njimi čim več časa. Če so pogosto osamljeni, se lahko pojavijo pri njih vedenjske motnje.

3. Skrbi za zdravje svojega ljubljenčka (hrana, redno cepljenje, odpravljanje notranjih in zunanjih zajedalcev, redna nega... )

Špela, Brigita, Bojana, Nejc in Uroš, 7. b

ANGLEŠKI KOTIČEK

MY PET

I have got a dog. Her name is Lona. She was born on 9th May 2005. She is brown and big. She drinks water and milk. She eats meat and bones. She also likes nuts. She is very happy when I take her for a walk. She likes to run for cats and chickens. Now she is very fat because she will have small dogs next week. She is nice.

Gregor Širca, 7. b

My favorite pet is a dog. Dogs are human's best friends. It's a mammal and a subspecies of the wolf. It has got four legs, a tail, a snout and hair. It barks too.

It sleeps in a kennel and it sleeps all night and many times during the day. It eats once a day. It eats meat and bones. It drinks fresh water. We take them for a walk twice a day and it likes to play. It can swim. It bears three to six puppies in the Autumn. I'd really love to have a dog.

Uroš Hren, 7. a

I have got a pet. It is a cat. His name is Borči. He is two years old. Borči is white and orange. He sleeps outside in his basket. He likes canned food the most. From time to time he catches mice and birds. He drinks milk and water.

Borči often meus. He is quite loud. Two months ago a car ran over his leg. He is afraid of cars now. He still walks on three legs.

Borči likes to play with me and he is very smart. He hates swimming.

I play with him with a little ball. He likes to climb tall trees. His great trouble is that he can not go down.

His big friend is a dog called Ajda. Borči is a very interesting cat and I like him very much.

Kristina Perhavec, 7. a

I have got a dog. His name is Rik. He is black and brown. He is very friendly. He is quite big. He runs very fast. He eats everything. He likes bones. We had him for one year, but he is one and a half year old. He starts barking because he is so happy. He knows that he will go out. He is sometimes stubborn but I like him very much.

David Bogataj 7. b

I have a dog. His name is Piki. He's one and a half years old. He's white and small. He likes long walks. We take him for a walk in the afternoon. He doesn't eat a lot but he likes bones and meat. He drinks milk. He is very funny and he likes company. Because he is white he is always dirty, so we give him a bath quite often. He doesn't like cats and people he doesn't know.

Anže Košir, 7. b

I have a very nice and naughty cat. She looks like a litlle tiger. She is a very old, but polite cat. Her name is Tačka.

I spend a lot of time with her, because I like to play with her. She adores a litlle toys. Every day she waits for me. When I come home she comes with me.At once she looks at her plate for food. I give her sam food and then she sleeps in our living room. In the evening she must go out. Her bed is in the hay. Sometimes she brings me a small mouse. I say to her: “My dear Tačka, you are a good cat.”

She doesn‘t like dogs and birds.

Uroš Geržel, 7. b

I have got a cat. His name is Leo. He is orange.

His favourite food is meat.

He sleeps in my bed. He does not like swimming and bathing.

He drinks milk and water. He likes my mum and little balls. He is one year old.

He sleeps all day. We bath him when he is dirty.

I like my cat, because Leo is very cute.

Matic Požar, 7. b

I have five goldfish. They're gold, white and black. They live in a big aquarium. They eat a special food. When we give them their food, they come to the top of the aquarium. They are friendly. Sometimes, when I put my finger in the water, they come to me and give me a kiss on the finger.

They have a little house in the aquarium. Sometimes they are hiding in the house and we don't know where they are. When they're not O.K., they commit a suicide. They can jump out of the aquarium. They are so unbelievable.

My favorite goldfish is died last week. I was very sad. It was three years old. It was white and black.

I love them because they are special.

Larisa Derenčin 7. b

I have a lot of pets, but my favourite pet is my cat and her name is Muci. She is black, grey, white and brown colours. To pet her feels like touching silk. Her nose is always wet and she has a long bushy moustache. She likes to couddle, but she doesn't like our dog Greta. She is very gentile, tender and silent, but sometimes she turns over a vase or two. I don't bath her, she baths herself. She likes chips and chocolate, but I feed her mainly cat food. Although she eats a lot and doesn't exercise much, she is still slim. She doesn't go out much, because she likes to sleep very much. She sleeps everywhere and she sleeps almost all day. At night she sleeps in my bed or my brothers. Don't let this friendly face fool you.

Urša Krašna, 7. b

RAZVEDRILO

Uganke

Je veliko, ima roge, muka in seno je. Kaj je to? Jernej Žnidaršič Dolg košat mu rep visi, kot pahljačo ga okrog vrti. Ko se jutro prebudi, Zakliče kikiriki. Kaj je to? Tina Cajnkar Zaviti repek, velik nos. Vsakemu blatu jaz sem kos. Ko pa velik sem za tri, od mojih klobas so siti vsi Kdo je to? Žan Kobal Črtasta srajčka in drobcena krila, v lončke iz voska bo med natočila. Sabina Brus Lučke v travici prižgane, dvigajo se med poljane. Kadar jih v roko uloviš, prstkov si ne osmodiš. Sabina Brus

Štiri noge ima, pa mleko da. Kaj je to? Anja Kolar Rumena in kosmata kepica za kokljo hiti. Pod njene peruti se skriti želi. Kdo je to? Hana Šemrl Zelena gospa je v mlaki doma, večkrat zakvaka, še rajši reglja. Sabina Brus Dobre delavke ves dan hitijo, do večera grad zgradijo. Kdo so to? Sabina Brus Črno je oblekel suknjo muzikant pred svojo luknjo. S kljunčkom ne, le s krili poje, v soncu svira jo po svoje. Sabina Brus Rešitve:1. krava 2. krava 3. petelin 4. piščanček 5. prašič 6. žaba 7. čebela 8. mravlja 9. kresnička 10. muren

ALI JIH POZNAŠ? REŠITVE NARIŠI.

ŠTIRI NOGE, GLAVA, REP

VČASIH SKRITA POD OKLEP.

TO PA TEŽKA NI UGANKA,

SAJ JE TVOJA STARA ZNANKA:

V RDEČEM KRILCU GOSPODIČNA

SEDEM PIK IMA, DA JE BOLJ LIČNA.

KADAR PA VZLETI V NEBO,

GLEDAŠ ŽALOSTNO ZA NJO.

MEHEK KOŽUŠČEK KOT OBLAK,

NJENO VOLNO NOSI VSAK.

Nives Škulj, 5. a

USPAVANKE

Uspavanka za ovco Beee, nič naj te ne zebeee, beee-beee-beee. Ali te kaj zebeee? Beee-beee-beee. Janja Bajc, 4. r Uspavanka za miške Zaspiiiii, mimii, miška zaspiiiii! Kaj ne veš, da na nebu zate sir bedi? Zaspiiiii, miimimi, zaspi miška spiiiiii. Spiiiii, spiiiiiiiiiiiiiiii. Zate sir bedi, spiiii. Le spiiii, dokler se ne zdaniii. Le spii! Andraž Milavec Mlinarič, 4. r

Uspavanka za črička Čri,čri,čri, čriček kar zaspi. Čri,čri,čri, zunaj se temni. Čri,čri,čri, mesečina že kriči. Zaspi, zaspi. Janja Bajc, 4.r Uspavanka za medvedka Brunda gunda, zaspi, zaspi. Lunica na nebu se ti sladko smeji. Brunda gunda, brunda gunda, brunda gunda. Luno poslušaj, ki smeje se ti. Zato pa zaspi, zaspi. Sabina Širca, 4. r

Urban Mislej, 6. c

V iskalnici poišči šestnajst živali. Išči v vseh smereh.

L	I	S	I	C	A	Ž	A
E	G	O	R	E	L	L	A
V	O	V	A	A	E	O	N
O	R	A	M	F	B	P	L
L	O	F	O	K	E	A	O
K	S	A	K	A	Č	A	Ž
O	O	R	K	R	T	N	P
N	N	I	E	D	O	Č	R
J	E	Ž	E	L	V	A	E
A	N	R	S	I	R	I	G
M	O	P	I	C	A	B	I
Z	J	A	Z	B	E	C	T

Sabina Brus, 5. a

Z	R	M	E	D	V	E	D
D	B	K	O	K	O	Š	O
G	P	O	G	Č	V	U	I
O	I	N	B	O	I	C	A
R	Š	J	L	E	D	V	A
O	Č	K	G	P	R	A	Z
Z	A	M	Z	E	A	C	O
K	C	E	J	A	Z	O	R
P	E	T	E	L	I	N	M

Peter Ostanek, 5. a

OSMEROSMERKA

OGROŽENE ŽIVALI NA NOTRANJSKEM

E

Š

T

O

R

K

L

J

A

S

H

U

A

R

K

Č

L

O

V

E

Š

K

A

R

I

B

I

C

A

P

T

A

Ž

A

C

I

R

E

V

E

V

D

F

Š

O

M

A

L

A

B

O

B

N

A

R

I

C

A

Z

D

U

D

L

T

M

E

D

V

E

D

H

V

A

J

L

H

B

M

P

O

N

I

R

E

K

N

J

A

A

A

E

C

Č

D

N

A

H

T

G

R

E

I

K

M

S

R

J

E

Ž

N

C

U

F

U

C

T

Z

Č

S

I

M

D

Č

D

U

I

R

L

C

V

O

B

A

K

C

E

Z

N

I

D

V

Z

K

J

S

P

B

M

I

A

L

B

R

I

S

A

T

C

L

V

I

M

A

P

K

I

S

M

N

S

K

R

T

E

O

R

F

J

A

Š

N

K

O

Ž

C

U

Z

M

T

F

V

G

V

J

Z

G

Č

N

V

B

K

F

C

E

M

A

Z

I

E

F

O

J

S

K

A

M

L

C

D

Č

R

P

D

K

O

MEDVED DIHUR JEŽ VOLK PODLASICA ZAJEC

SOVA RIS ŠTORKLJA VEVERICA KUKAVICA PONIREK

MALA BOBNARICA DIVJA MAČKA NETOPIR JAMSKI PAJEK

ČLOVEŠKA RIBICA DETELJ HERMELIN

Jan Otoničar, 5. a

KRIŽANKA Z GESLOM

		1
			2
3
			4
				5
			6
				7
8
9
	10
11
12
			13
		14

1. NAJTEŽJA KOPENSKA ŽIVAL
2. V GOZDU GA ZAKURI ČLOVEK
3. IMA RUMENE LISE PO TELESU
4. ŽIVAL Z ROGOVOMA
5. DVOŽIVKA
6. ZVESTA DOMAČA ŽIVAL
7. PTIČ, KI NE LETA
8. JESENI SE SELIJO
9. IMA ZELO DOLG VRAT
10. JEJO BANANE
11. DAJE NAM MLEKO
12. NOČNA ŽIVAL
13. VELIKA MAČKA IZ AFRIKE
14. PRAVIMO JI ZVITOREPKA

Danijel Mandič, 5. a

Hvala,

vsem učencem in učenkam, ki ste s svojimi prispevki oblikovali naš eko časopis;

vsem učiteljicam in učiteljem, ki ste spodbujali učence k sodelovanju pri letošnjem eko projektu

na temo Živali in mi;

naši ravnateljici, gospe Sabini Ileršič Kovšca, za vso podporo pri nastanku tega časopisa in

pri uresničevanju zastavljenega eko projekta.

Učenci literarnega krožka Špegu

z mentorico