V tednu
posvečenemu vseživljenjskemu učenju, smo se tudi na naši
podružnični šoli v Bukovju odločile, da pripravimo dan
odprtih vrat, na temo Lutkarske delavnice.
Štiri
učiteljice smo pripravile štiri različne sklope izdelave lutk.
Vsaka je vodila svoj sklop, ob tem pa smo tudi sodelovale in
nudile pomoč pri delavnici, ki je bila bolj zahtevna oziroma pri
kateri je bilo večje število obiskovalcev.
Delavnice so
potekale v dveh učilnicah; po dve delavnici v eni učilnici.
Organizirale smo izdelavo štirih vrst lutk:
-
LUTKE NA POTEG (motiv Pike Nogavičke)
Material, ki je
bil potreben za izdelavo lutke je obsegal trši papir in
vrvice, kot pripomočki pa so služili že narejen model, škarje
in različni barvni svinčniki za finalno delo (barvanje,
okrasitev lutke). Verjetno se vsak spomni nagajivega Možička
Kopitljačka, ki kopita skoz in skoz,… in prav na takšen
način deluje tudi naša lutka Pika Nogavička; potegneš za
vrvico in že se premakne.
-
ROČNE LUTKE (motivi dedka, babice, čarovnice in
deklice)
Tudi ta lutka je
od udeleženca delavnice zahtevala kar nekaj truda in
potrpežljivosti, pa tudi spretnosti in natančnosti. Spretnosti
kot sta šivanje in spletanje kitk iz volne sta tukaj še kako
prišli prav. Ročna lutka je bila namreč izdelana iz blaga, ki
je služilo kot obleka lutki (le to je bilo potrebno ukrojiti in
zašiti), glava pa je bila iz stiropornih krogel, katero so
udeleženci pobarvali s tempera barvami in ji narisali obraz.
Košček spužve je služil lutki za nos. Različni motivi lutk
so seveda zahtevali drugačno oblačilo in dodatke. Tako je
coprnica dobila veliko črno ogrinjalo in črn klobuk, babica
delovno obleko in ruto, dedek brke in čepico, deklica pa
prisrčno krilce, zlate kitke in rdečo rutko.
-
NAPRSTNE LUTKE (motiv dveh škratov)
Izdelava te
stožčaste lutke je bila še najenostavnejša za najmlajše
obiskovalce. Celotna lutka je narejena iz tršega papirja,
potrebno je le malo spretnosti s škarjami in domišljije pri
poslikavi lutke. Še nanos lepila na robove, kjer se stožec
stakne, »hop« na prste roke in že lahko taka lutka oživi.
-
LUTKE IZ ODPADNE EMBALAŽE (motiv hobotnice)
Lutka izdelana iz plastične embalaže sadne pijače deluje na princip »navij me in zaplesala bom«. Dno plastenke je potrebno odrezati in ga na trakove razrezati do dveh tretjin plastenke. To so lovke hobotnice, ki jih kasneje le še pravilno upognemo, da le-ta lahko stoji oziroma se vrti. Vrat plastenke preluknjamo z obeh strani in skozi vtaknemo drobno leseno paličico. Nanjo dodamo elastiko in jo skozi odprtino vratu plastenke potegnemo skozi preluknjan pokrovček in skozi podložko, nato pa skozi ta del elastike potisnemo še eno, vendar krajšo, leseno paličico, ki služi za navijanje elastike in s tem za pogon plesoči hobotnici. Pomembno pa je, da na konec paličice dodamo košček plastelina, saj se brez njega hobotnica ne bo hotela pravilno odzvati. Na koncu jo lahko le še poslikamo.
Priprave na ta
dan so potekale že nekaj tednov prej, ko smo se odločale o temi
delavnic oziroma kaj se bo ta dan na naši šoli ustvarjalo. Nato
smo morale naročiti in zbrati ves potreben material, ki so ga
naši obiskovalci potrebovali za izdelavo lutk. Želele smo
pritegniti obiskovalce z zanimivimi in nevsakdanjimi izdelki,
pazile pa smo tudi na zahtevnost izdelave le teh, saj smo se
nadejale različno starih udeležencev. Pri organizaciji smo
težile k temu, da bi bilo materiala dovolj za vse, saj se
zavedamo, da se le na ta način izogneš nepotrebnih, neprijetnih
situacij, ko na primer eden izmed otrok v pričakovanju, da bo
izdelal svojo lutko, ostane brez materiala.
Glavni CILJ, ki
nas je pripeljal do tega, da tudi na naši šoli »odpremo
vrata« v tednu vseživljenjskega učenja je bil, da se ravno
zaradi majhnosti šole na podeželju, ponudi možnost oziroma
priložnost vsem vaškim ljudem, pa tudi ljudem iz sosednjih
vasi, udeležiti se delavnic podobnim delavnicam v večjih
mestnih šolah, spoznati nekaj novega, se družiti, pa tudi
spoznati šolo, kaj se v njej dogaja, predvsem pa sodelovati
skupaj s svojimi otroki na malo drugačen način in se imeti
lepo.
Ker je bil obisk
precej številčen že v prejšnjih letih na podobnih delavnicah,
smo potihem pričakovale, da bodo tudi tokrat ljudje z veseljem
potrkali na šolska vrata in z radovednostjo sodelovali in
ustvarjali. Tako je tudi bilo. Tudi ta dan šola ni samevala. Iz
nje se je razlegal smeh in vrvež otrok, staršev in drugih
ljudi. Po obrazih sodeč in pogovoru z ljudmi se je izkazalo, da
so bila pričakovanja le teh izpolnjena. Krajši anketni listi,
ki so jih izpolnili udeleženci delavnic so pokazali, da si le-
ti želijo še več takšnih priložnosti za druženje s starši
in otroci. Dan odprtih vrat so označili za potrebno, zabavno in
poučno snidenje, kjer je prostor tako za starejše kot tiste
najmlajše, kjer se ne tekmuje kdo je boljši, temveč kjer je v
ospredju predvsem dobra volja obiskovalcev in vsekakor
organizatoric – učiteljic ter njihova pripravljenost
organizirati takšne in podobne dejavnosti.
