V E N E R A     
                                                                                                                                                                                                                                                                           
        Vénera je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju. Po Zemljini Luni je drugi najsvetlejši objekt na nočnem nebu.
                                                                              Ker je Venera notranji planet, se iz gledišča Zemlje nikoli ne oddalji preveč od Sonca
                                       Venera doseže svojo najveèjo svetlost malo pred sončnim zahodom ali malo po sončnemu zahodu, zato jo včasih v tem smislu
                               imenujemo (zvezda) »danica« (»jutranjica«) ali »veèernica«.
                       Kadar je vidna, je najsvetlejša točka na nebu, in jo znajo nekateri zamenjevati z zvezdo.  Je zemeljski planet, po velikosti in obsegu zelo podoben Zemlji.
 Zaradi teh podrobnosti ga vèasih imenujejo Zemljin »sestrski planet«. Planet je pokrit z neprozorno plastjo bleščečih oblakov, zato njegovo površje iz vesolja ni vidno    v  vidni svetlobi.
Venera je bila predmet vprašanj, dokler planetarna znanost v 20. stoletju ni odkrila nekaj njenih skrivnostih.
 Venera ima najgostejše ozračje od vseh zemeljskih planetov, ki je sestavljeno večinoma iz ogljikovega dioksida, zračni pritisk na površini pa je 90-krat večji kot na  Zemlji.
 
Fizikalne značilnosti

Venera je eden od štirih zemeljskih planetov, kar pomeni, da je, podobno kot Zemlja, skalnato telo. Njena masa in velikost sta zelo podobna Zemljini, zato se pogosto opisuje kot njena »dvojčica«. Premer Venere je le 650 km manjši od Zemljinega, masa pa je 80 % Zemljine.
Vendar pa so razmere na Venerinem površju popolnoma
drugačne kot na Zemljinem zaradi gostega ozračja iz ogljikovega dioksida.



Struktura oblakov v Venerinem ozračju, ugotovljena z ultravijoličnimi opazovanji  
 

Magnetno polje

Zemlja ima močno magnetno polje, ki odbija sončni veter in preprečuje njegov neposreden stik z ozračjem. Venera pa ima samo zelo šibko globalno magnetno polje moči okoli 0,1 %
 Zemljinega, kar je premalo za odbijanje sončnega vetra. Šibkost magnetnega polja naj bi bila zaradi zelo počasnega vrtenja Venere okoli svoje osi, ki ni dovolj velika, da bi ustvarila učinek dinama.

Ozračje

Venera ima zelo debelo ozračje, ki je sestavljena večinoma iz ogljikovega dioksida in majhnega deleža dušika.
 Pritisk na površini planeta je približno 90-krat večji od pritiska na Zemljini površini, kar je enakovredno pritisku v globini Zemljinega morja na globini 1 kilometer. Zaradi velike količine ogljikovega dioksida v ozračju je na Veneri velik učinek tople grede, ki dvigne temperaturo preko 400°C. Zato je Venerino površje bolj vroče odpovršine Merkurja, čeprav je Venera skoraj dvakrat bolj oddaljena od Sonca in prejme samo 25 % sončnega obsevanja


Lune Venere