Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju. Sonce obkroži v 88 dneh.Vidimo ga lahko v jutranjem ali včernem mraku.
Planet tudi sicer razmeroma slabo poznamo. Edino vesoljsko plovilo, ki ga je obiskalo in kartiralo 40% do 45% površja, je bil Mariner 10 v letih 1974 in 1975.
Merkur po izgledu spominja na Luno, saj je močno prepreden s kraterji. Naravnih satelitov ali gostejše atmosfere nima.
Ima veliko železno jedro, ki ustvarja magnetno polje z močjo okrog 0,1% Zemljinega. Površinske temperature na planetu znašajo med 90 in 700 K (-180 ºC do 430º C). Najtopleje je na subsolarni točki, najhladnejša pa so dna kraterjev blizu polov.
Notranja zgradba
Merkur je eden od štirih zemeljskih planetov, kar pomeni, da je tako kot Zemlja kamninsko telo. S premerom 4879 km na ekvatorju je najmanjši med njimi.
Atmosfera
Merkur je
premajhen, da bi s svojo šibko gravitacijo dlje časa zadržal
znatnejšo atmosfero. Vendarle pa ima redko atmosfero, ki vsebuje
vodik, helij, kisik, natrij, kalcij in kalij. Ta ni stabilna - atomi se
neprestano izgubljajo v vesolje in iz različnih virov
nadomeščajo. Atomi vodika in helija verjetno izvirajo iz
Sončevega vetra, difundirajo v magnetosfero in nato spet ubežijo v
vesolje. Dodaten vir helija, pa tudi vir natrija in kalija, je
radioaktivno razpadanje elementov v skorji. Verjetno je del atmosfere
tudi vodna para, ki jo prinašajo kometi.
