J U P I T E R


EVA
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je do sedaj najveèji znotraj našega Osonèja.
Nekateri so opisali, da Osončje sestavlja Sonce, Jupiter in razporejene razbitine.
Včasih se nanašajo nanj in na Saturn, Uran ter Neptun kot na »jupitrovske planete«.
Jupiter so poimenovali po rimskem bogu Jupitru.

Planetovi prstani
        Jupiter ima šibek sestav planetnega prstana. Prstan sestavljajo prašni delci, ki so jih z lun odnesli meteorji. Glavni prstan je nastal iz prahu s satelitov Adrasteje in Metisa. Dva širša tanka prstana obkrožata glavni prstan in izvirata iz Tebe in Amalteje. Na zunanji strani leži izjemno redek in oddaljen zunanji prstan, ki obkroža Jupiter ima zelo veliko in močno magnetosfero. Če bi lahko videli njegovo magnetno polje z Zemlje, bi bilo na nebu navidezno 5-krat večje od ščipa, kljub temu, da je veliko dlje. To magnetno polje zadržuje velik tok sevanja delcev v Jupitrovih sevalnih pasovih kjer tudi nastaja ogromen plinski kolobar in valj toka, povezan z Io. Da je Jupiter močan vir radijskih valov so po naključju odkrili ameriški raziskovalci leta 1955. Večina energije je pri valovnih dolžinah nekaj deset metrov in desetin metrov.

       Jupitrove lune

        evaob
 Jupitrove štiri Galilejeve lune na zdrženi
 sliki, ki predstavlja primerjavo njihovih
 velikosti in velikost Jupitra.
 Vidna je Velika rdeča pega.
 Od vrha so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.