SODNIKI
1
Igralna površina
2
Sodniki
3 Igralci
4 Pravila
Tekme so dolgo
sodili po trije sodniki, pred
nekaj leti so uvedli še četrtega. Dolgo so bili skoraj brez
izjeme oblečeni v oblačila črne barve (od tod pogovorni
izraz »možje v črnem«), pred leti pa so se začeli
oblačiti tudi v oblačila drugih barv. Pomembno je le, da so oblačila
vseh treh sodnikov na igrišču enake barve in da ta barva ni
preveč podobna barvam dresov katerega od moštev.
Najpomembnejši je glavni sodnik, v čigar rokah so vse končne
odločitve. Lahko se giblje po vsem igrišču (dobri sodniki se
kajpada gibljejo tako, da ne ovirajo poteka igre, hkrati pa imajo nad
njo čim boljši vpogled), s piščalko daje znak za prekinitev
ali nadaljevanje igre in po svoji presoji lahko kaznuje igralca z
rumenim ali rdečim kartonom. Ker med igro ni uradnega merjenja časa,
sodnik s trojnim piskom označi konec polčasa ali tekme. Stranska
sodnika se gibljeta vsak vzdolž enega daljšega roba
igrišča. Z zastavico signalizirata glavnemu sodniku, če je žoga
zapustila igralno površino ali, če se je kateri od igralcev
znašel v nedovoljenem položajev, dokončno pa o tem odloči glavni
sodnik. Četrti sodnik poskrbi za formalnosti ob menjavah igralcev, pri
koncu polčasa sporoči glavnemu sodniku, koliko minut igre se je
izgubilo ob prekinitvah ali zavlačevanjih. Tehničnih pomagal (npr.
ponovljeni počasni posnetki) ni,
zato so odločitve glavnega sodnika dokončne, tudi če
se je zmotil.
