Računalnik v drugem razredu

POTEK DELA:

• Že ob prihodu so učitelji z zanimanjem spremljali priprave na delo

• Na preprogi smo se dogovorili kako bo potekala današnja ura

• Delo učencev po skupinah
• Poročanje učencev
• Zaključni razgovor in anketa - vprašanj in dilem je bilo res veliko

• Predstavitev dosežkov projekta RO
• Računalniška dejavnost na OŠ Bršljin
• Delo z računalniškimi didaktičnimi programi namenjenimi osnovnošolcem v učilnici 4. razreda

Obiskovalci so z zanimanjem opazovali in preizkušali delovanje programov.

UČNA PRIPRAVA

Predmet:

• Matematika
• Slovenski jezik
• Likovna vzgoja

Cilji:

Učenec:

• primerja žoge, išče podobnosti in razlike,
• spoznava in določa lastnosti žog (velika – majhna, lahka – težka, gladka – hrapava, odbijajoča – neodbijajoča),
• ustno in pisno opiše žoge (pozoren je na pravopisna pravila),
• loči daljico od ostalih črt,
• pravilno določi levo – desno, spodaj – zgoraj,
• riše črte po navodilih,
• loči risbo in sliko,
• nariše žoge s podrobnostmi (pozoren je na likovno ravnovesje).

Učne oblike:

• frontalna
• individualna

Učne metode:

• razlaga
• razgovor
• demonstracija

Pripomočki:

• računalnik, računalniški program Žoge
• žoge za golf, tenis, namizni tenis, nogomet
• učni listi za matematiko
• listi za evalvacijo dela

Organizacija dela:

• matična učilnica z enim računalnikom
• delo po učnih centrih (kotičkih) – metodologija Korak za korakom

Delam po metodologiji Korak za korakom, kjer učenci delajo po centrih (kotičkih) in individualno prehajajo iz kotičkov, ko opravijo delo. Kotički so barvno označeni in ko opravijo delo v posameznem kotičku, to označijo na listu za evalvacijo. Dan začnemo z jutranjim srečanjem na preprogi, ko se pozdravimo, pogovarjamo in načrtujemo delo za ta dan. Učenci si nato sami izberejo delo, s katerim bodo dan začeli in delo, ki ga bodo opravili kasneje. Omejitev je prostor (število stolov v posameznem kotičku) in pa dogovor, katere naloge morajo obvezno opraviti, katere pa so dodatne in neobvezne. Frontalno dan tudi končamo, ko se pogovorimo o opravljenem delu.

V izvedeni uri sem želela prikazati potek enega dne v našem razredu. Poudarek je bil seveda na uporabi enega računalnika v razredu. Pokazati sem želela, kako vsako nalogo najprej opravimo na konkretnem nivoju, šele nato se poslužujemo dela pri računalniku. Obenem pa sem želela prikazati tudi organizacijo dela. Če se z učenci dogovorimo, računalnik ni moteč dejavnik, učenci se ne prepirajo, kdo bo delal pri njem in ne čakajo v vrsti, da bodo delali z njim. Pri računalniku so se v pol ure (brez prepirov, prerivanj…) zvrstili skorajda vsi učenci.

RAZGOVOR PO UČNI URI

Po učni uri sem udeleženkam najprej predstavila svoj način dela (metodologija Korak za korakom), ko učenci delajo po kotičkih. Predstavila sem vse dejavnosti, ki so jih učenci opravljali. Razložila sem, kako organiziram delo in kakšna so pravila, ki jih moramo vsi (učenci in učitelj) upoštevati. Opozorila sem predvsem na organizacijo dela pri računalniku – delovno mesto pri računalniku je delovno mesto, ki ga smejo in morajo vsi obiskati. Ker potekajo istočasno različne dejavnosti, se lahko učenci odločijo, kaj bodo počeli prej. Omejitev je le prostor (v ostalih kotičkih je osem stolov, pri računalniku pa le eden). Če želijo opraviti vse načrtovane naloge, si ne morejo privoščiti čakanja v enem kotičku. Vsak računalniški didaktični program, ki ga pri pouku uporabljamo, najprej vsi otroci spoznajo (ali frontalno v matični učilnici pri enem računalniku ali v računalniški učilnici).

V dobrem letu, kar imamo računalnik v učilnici, smo uporabljali naslednje programe:

• Miškina mala šola računalništva,
• Miškina šola računalništva: Opazujem povezujem,
• Žoge,
• Stavnica,
• Alma (Mara, Moja prva števila, Liki in barve),
• Moje prvo čudovito raziskovanje sveta,
• Kako pa to deluje.

Pogosto uporabljam potujoči napis na ohranjevalniku zaslona, da učencem posredujem krajša sporočila.

Otroci nekatere svoje pisne izdelke zapišejo na računalnik in sami popravijo besede, ki so rdeče podčrtane.

Uporabljam še program Slikar, kjer otroci spoznavajo like, barve in se likovno izražajo.

Mnenja udeleženk:

• Mnogo udeleženk je bilo presenečenih nad delovno disciplino in razvrščanjem učencev k posameznim dejavnostim.
• Mnogo jih je izrazilo začudenje, kako mirno so se otroci razporedili po kotičkih v učilnici (nikjer jih ni bilo preveč, noben kotiček ni bil prazen. Obenem se jim je zdelo neverjetno, koliko otrok se je zvrstilo v dobre pol ure (14) pri računalniku.
• Izrazile so navdušenje nad računalniško pismenjenostjo učencev in njihovo povsem samostojno delo pri računalniku (vstavitev CD ROM-a, priklic programa, podpis, delo, zapis uspešnosti na list).

Izrazile pa so tudi nekaj dilem.

• Zanimalo jih je, kdo priskrbi programe, jih instalira, vzdržuje računalnik, če se kaj pokvari (oz.: “če otroci kaj uničijo”). Odgovorila sem jim, da za računalnik v moji učilnici skrbim jaz s svojimi učenci. V dobrem letu se ni še nič pokvarilo, nič prevrnilo…, saj sem se že v začetku z učenci natančno pogovorila in skupaj smo sestavili pravila, ki veljajo pri računalniku. Ta pravila vsi upoštevamo. Če pa slučajno česa ne bi zmogli ali znali, bi pomoč poiskali pri računalnikarki ali pa pri strokovnjaku, ki vzdržuje šolske računalnike.

• Zanimalo jih je, če niso otroci zaradi kopice dejavnosti bolj površni. Odgovorila sem jim, da so nekateri otroci tudi površni, da pa sem na to pozorna in mi morajo vsi učenci pokazati svoj izdelek, preden odidejo v naslednji kotiček. Ob hitrem pregledu ugotovim, ali izdelek zadostuje mojim zahtevam in sposobnostim učencev. Če z izdelkom nisem zadovoljna, ga mora dopolniti, popraviti…

• Pojavilo se je tudi vprašanje, kako en učitelj zmore vso organizacijo, vodenje učnega procesa, kako poteka obravnava, preverjanje, ocenjevanje, kdaj učitelj pregleda izdelke učencev… Te učence poučujem drugo leto in ugotavljam, da mi je letos veliko lažje. Poznamo se, navajeni smo na tak način dela, poznamo pravila in jih dokaj dosledno upoštevamo. Novo snov obravnavam v frontalni obliki, tudi pisna ocenjevanja znanja potekajo za vse učence istočasno (ne po kotičkih). Naloge za delo po kotičkih pa organiziram tako, da lahko hitro preverim njihovo uspešnost. Pri delu z računalnikom pa učenci dobijo sprotno povratno informacijo o uspešnosti, ki jo zapišejo na priložen list.

Naj za konec še ponovim besede samostojne svetovalke ZRSŠ – OE Novo mesto Jožice Čampa, ki je bila, od kar imamo računalnik, večkrat (lani in letos) prisotna pri pouku. Dejala je, da vidi ogromen napredek pri učencih – ne le področju računalništva, ampak tudi na učnem in socialnem področju.

Po končani analizi ure smo si v avli ogledali razstave, predstavitev dosežkov projekta RO in predstavitev računalniške dejavnosti v OŠ Bršljin.

Andreja Barbič
prof. RP v OŠ Bršljin

RAČUNALNIK V ŠOLSKI KNJIŽNICI

POTEK DELA:

• Pozdrav udeležencev
• Predstavitev učne ure – v čitalnici je vse dišalo po Kitajski

• Delo učencev po skupinah

• Poročanje učencev
• Zaključni razgovor in anketa

• Predstavitev dosežkov projekta RO
• Računalniška dejavnost na OŠ Bršljin

PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKIH DIDAKTIČNIH PROGRAMOV NAMENJENIH OSNOVNOŠOLCEM

POTEK DELA:

• Pozdrav udeležencev
• Predstavitev dosežkov projekta RO
• Računalniška dejavnost na OŠ Bršljin
• Predstavitev didaktičnih programov namenjenih osnovnošlcem in zanimivih spletnih naslovov za učitelje

• Zaključni razgovor in anketa