RAZREDNA MASKOTA 1.f ČEBELICA

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

POZDRAVLJENI!

Smo učenci 1.f OŠ Bršljin iz Novega mesta. V razredu nas je 20 in vsi smo pridni kot čebele. Zjutraj zgodaj vstajamo in v šoli pridno delamo, no včasih se pa tudi malo pozabavamo. No, ampak vse skupaj se je začelo takole: Že 1. šolski dan nas je na vratih učilnice pozdravila velikanska čebela in nas povabila v panj učenosti - naš razred. Nato je učiteljica vsakemu okoli vratu obesila rožico s čebelico in imenom. V učilnici pa nas je čakal velik čebelnjak v katerega smo nalepili svoja imena. Vsak panj je bil označen s svojo črko, tako da smo takoj vedeli, kam nalepiti svoje ime. Kasneje, ko smo se dogovarjali o razredni maskoti smo se vsi odločili za čebelico. Samo kje jo bomo dobili? Žiga se je spomnil, da je njegova mamica šivilja in da jo bo vprašal, če nam lahko pomaga. Tako nam je sešila čebelico, ki jo lahko nataknemo na roko kot rokavico. Kmalu smo ugotovili, da se lahko z njo igramo, pogovarjamo in beremo. Čebelica nam pomaga pri šolskem delu, saj je z njo na roki lažje pripovedovati, opisovati in brati. Na učiteljičini roki pa se z nami pogovori o težavah in nas uči strpnega in prijaznega pogovora. Včasih nam pregleda domačo nalogo in nam prebere kakšno zgodbico. Vsi ji radi prisluhnemo. Čebelica nas spremlja tudi na potepanjih po okolici šole, športnih dnevih, naravoslovnih dnevih, izletih... Pomagala nam je tudi pri raziskovanju čebel, da smo veliko zvedeli o tej drobni, delavni in vse bolj ogroženi živalci.

Vsak petek jo nekdo izmed nas odnese domov, da jo predstavi svoji družini in prijateljem. Z njo tudi bere knjigo, riše in piše v njen zvezek. V ponedeljek pa nam skupaj s čebelico pripovedujeta, kako sta preživela konec tedna. Opišeta nam, kje sta bila, kaj sta delala in brala. Pokažeta nam, kaj sta napisala in narisala. Potem sta oba zelo zadovoljna, ko jima vsi zaploskamo.

IZ DNEVNIKA ČEBELICE:

Čebelica pri Nuši

Prvi dan sva se z Nušo lovili po travniku. Bilo mi je prelepo, kajti Nuša ima zares velik travnik. Nato sva odšli v hišo in brali knjigo. Nušo sem vprašala, kako da tako lepo bere. Zvečer sva se igrali slepe miši in risali. Bili sva utrujeni, zato sva odšli spat. Nuša Čebelica pri Maji

Prvi dan, ko je Maja prišla iz šole me je vzela k sebi. Brali sva knjigo o rdeči žogi in se zelo zabavali. Drugi dan sva se igrali s prijateljico Teo. Pri Maji sem se imela zelo lepo. Spoznala sem novo prijateljico. Maja Čebelica pri Lari

Ko sva prišli z Laro domov, nama je Larina mamica povedala, da pozna risanko o čebelici Maji. V njej pojejo tole pesmico: Nekoč ni dolgo še tega, v deželi res ne vemo kje, živela je čebelica, imela lepo je ime... ( To pesmico smo se potem tudi vsi naučili.) Lara

Čebelica pri Gašperju

Prvi dan, ko sem prišla h Gašperju je on naredil domačo nalogo in me predstavil bratu Arminu, mamici in očku. Nato sva odšla k Anamariji in Leji, ki sta Gašperjevi sosedi. Dogovorili so se, da gredo v kino gledat Herrya Potterja. Drugi dan sva z Gašperjem pomagala njegovi babici napeljat lučke na vrtni uti. Zvečer sva skupaj gledala televizijo in šla spat. Gašper