SPOZNAJ SVOJEGA SOSEDA
Evropa daljnega leta 1945. Končala se je 6 letna morija druge svetovne vojne, ki je zahtevala 60 milijonov žrtev, od tega kar polovico v Evropi. Razrušena Evropa, uničene moralne vrednote starega sveta, nastajanje novih političnih sistemov. Svet in z njim Evropa obnavljata gospodarstvo. Z rastjo gospodarstva in blaginje pa raste tudi želja po trajnem miru. Svet ustanovi Organizacijo združenih narodov.
Evropa se začne povezovati gospodarsko, politično in, žal, tudi vojaško. Nastajajo nova vojna žarišča in težnja nekaterih držav po gospodarskem in političnem podrejanju drugih držav. Rastejo želje in težnje po gospodarski in politični neodvisnosti.
Leto 1950 pomeni pomen nastajanja EU. Dve leti kasneje se je šest držav povezalo v gospodarsko skupnost, ki pomeni začetek nastajanja združene Evrope. Te države so bile Francija, Italija, Nemčija in dežele Beneluksa:
O FRANCIJA: po površini največja država EU šteje 59 milijonov prebivalcev. Leta 1889 je bila v Parizu svetovna gospodarska razstava. Arhitekt Gustave Eiffel je postavil znameniti Eifflov stolp, ki ni samo simbol glavnega mesta Pariza, pač pa celotne Francije. 9. maj bo prvi evropski praznik, ki ga bomo praznovali vsi državljani EU. Na ta dan je francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo. Idejni oče tega predloga pa je bil tudi Francoz Jean Monnet, ki je sanjal o nastanku Združenih držav Evrope.
Francija, največja zvezda Evrope.
O Italija, z glavnim mestom, "večnim" Rimom meri 301 000 km in je z 58. milijoni prebivalcev druga najštevilčnejša država EU. Italija je zagotovo ena naimpresivnejših evropskih držav z večtisočletno kulturno in umetnostno zgodovino. Michelangelo, Leonardo da Vinci, Vivaldi, Verdi, številne kulturne, umetnostne in etnološke znamenitosti imajo številne občudovalce po svetu. La bella Italia, naša zahodna soseda, domovina pice, špagetov in še marsičesa, velika zvezda Evrope.
O Nemčija, država Srednje Evrope ima največ prebivalcev v združeni Evropi. Nekoč razdeljena država je po padcu berlinskega zidu leta 1992 zopet združena v enotno državo. Usodno povezana z evropsko zgodovino je danes ena najaktivnejših članic v boju za svetovni mir in gospodarsko enakopravnost. Nemčija z glavnim mestom Berlin spada po površini med velike države EU in ima kar 82 milijonov prebivalcev.
O Dežele Beneluksa: Ime nam pove, da je ta skupnost sestavljena iz treh držav, majhnih po površini, vendar z izrednim zgodovinskim, kulturnim in gospodarskim bogastvom. Te dežele so:
O Belgija: Država je za polovico večja od Slovenije, vendar ima 5x več prebivalcev. Belgijsko glavno mesto Bruselj je zanimivo, saj so v njem kar trije parlamenti: belgijski nacionalni parlament, flamski in evropski parlament. Evropski parlament je ena od osrednjih ustanov EU.
O Nizozemska: Če prispeš na nizozemsko letališčezagledaš na izhodu napis: Letališče Kloten, -5 m. Marljivi Nizozemci so v 7 stoletjih velik del ozemlja države iztrgali morju in uredili obsežne obdelovalne površine polderje. Polderjem dajejo glavno značilnost mlini na veter, ki jih poganja veter in so postavljeni iz praktičnih razlogov: meljejo žito, predvsem pa so črpajo vodo siz polj. Mlini na veter in obsežna polja cvetja, predvsem tulipanov in še marsikaj so danes značilnosti države EU, ki je dvakrat večja od Slovenije, ima pa kar osemkrat več prebivalcev
O Luksemburg: Velika vojvodina Luxemburg, tako se namreč imenuje, spada med najmanjše države EU, saj je velika za ožjo Dolenjsko in ima za dobro petino prebivalstva RS. Da pa ni vse v velikosti oz. majhnosti, nam je lahko Luksemburg za zgled. V 1000 letni zgodovini si je državica ustvarila visok standard in ima zelo velik pomen v poslovnem svetu. V šali lahko rečemo, da je v državici enako število bank in picerij, kar pomeni, da ni pomembnejše svetovne banke, ki nima svoje poslovalnice v tej državi. V glavnem mestu Luksemburgu so sedeži Evropskega sodišča, Evropske investicijske banke in del prostorov Evropskega parlamenta. Mirno lahko rečemo, da spada Luksemburg med šesterico ustanoviteljev EU.
Članstvo v Evropski uniji lahko primerjamo s članstvom v klubu ali društvu: V vseh
primerih moraš izpolnjevati nekatere pogoje, članstvo pa poleg dolžnosti prinaša dodatne pravice, ugodnosti in prednosti. Poglejmo, katere države so si leta 1973 priborile članstvo v tem ekskluzivnem klubu:
O DANSKA: S 43000km2 in dobrimi pet milijoni prebivalcev spada med manjše evropske in svetovne države, vendar nam je lahko svetel primer, da se da tudi z majhnostjo, vendar pridnostjo, enotnostjo in smislom za svetovni razvoj doseči ogromne uspehe. Danska ima skromne naravne možnosti za razvoj gospodarstva, kljub temu pa spada med najbogatejše države na svetu. Zaradi izrazite ravninske lege (najvišja vzpetina se dviguje manj kot 150 m nad morjem), je kmetijstvo, ki je modernizirano do skrajnih meja današnje znanosti, zelo pomembna panoga, ki prinaša velike dobičke. S pomočjo Evropske unije pa so zgradili najdaljši most na svetu, ki povezuje Dansko s Švedsko in meri skoraj 20 km. V glavnem mestu Kopenhagnu je znameniti kip morske deklice.
O IRSKA: Zeleni Erin, tako namreč opevajo pesniki svojo domovino Irsko, je trikrat večji od Slovenije in ima 3.9 milijona prebivalstva. Otožna dežela je bila dostikrat kruta do ljudi, ki so si morali poiskati nov prostor pod soncem širom sveta. Irci so se v zadnjih 200 letih razselili po celotni zemeljski obli, celo v vesolju so že bili. Celo 6. generacija, ki morda ni nikoli videla dežele prednikov, je ponosna na Irsko. Za Irce pravijo, da so otožni in rdečelasi, to pa pomeni, da ko v njih zagori ogenj, ga skorajda ne moreš pogasiti. Njihov ponos na domovino, kulturno izročilo, navade in običaje nam je lahko za zgled in premislek.
O VelikO BritanijO, sosedo Irske na Britanskem otočju ni potrebno predstavljati s številkami. Velikost Britanije lahko merimo samo v dosežkih, ki jih je ponudila celemu svetu v svoji večtisočletni zgodovini na vseh področjih človeškega življenja. Samo če omenimo njihov jezik, ki postaja univerzalni jezik človeštva v medsebojnem komuniciranju. Veliko je simbolov, ki predstavljajo Veliko Britanijo. Robin Hood, Rihard Levjesrčni, kraljica Elizabeta II., mini krilo, parlament, Big ben, sodobna glasba in še bi lahko naštevali
Kaj pa leto 1981? Tudi takrat se je EU razširila. Skromno sicer, samo za eno državo,
ki pa nikakor ni nepomembna. V mislih imamo zibelko naše evropske civilizacije, državo demokracije, politike, filozofije, kulture, umetnosti, domoljubja in domovinske zavesti, državo visokih moralnih vrednot, državo posebne pisave, sonca, vina, pesmi in otokov, državo letošnjih olimpijskih iger. To je Grčija, dežela, ki meri 132000 km2 in šteje skoraj 11 milijonov prebivalcev. Častitljiva evropska zvezda.
Za deželi sonca, veselja, morja in Mediterana lahko štejemo tudi državi, ki sta se EU pridružili leta 1986. To sta:
O ŠPANIJA 40 milijonska dežela ponosnih in ognjevitih prebivalcev meri 505 000 km2 in je značilna mediteranska dežela, dežela, ki jo vsako leto obišče čedalje več turistov, tudi iz Slovenije. Toda pozor! Obiskovalec mora biti zelo pazljiv, da v Španiji ne pomeša, Špancev, Kastilcev, Baskov in drugih narodov, ki sestavljajo to zanimivo in z zgodovino bogato članico EU.
O PORTUGALSKA, soseda Španije na Iberskem polotoku se nam kar nekako skrije v njeni senci, čeprav je skoraj petkrat večja od naše države tako, po številu prebivalcev kot po površini. Morda je vzrok v njeni oddaljenosti, saj je bolj odprta Atlantskemu oceanu kot pa ostali Evropi. Prav je, da spoznamo to deželo z bogato zgodovino in kulturno tradicijo, saj ni Portugalca, ki nas ne bo vzljubil, če bomo pokazali, da poznamo njihovo deželo.
Spoznajmo še zadnje 3 države, ki so postale članice EU leta 1995. Države, ki so med
seboj zelo različne, vendar z močno željo po miru v svetu. Imajo pa veliko skupnega. Dobre športnike, predvsem v zimskih športih, visoko kulturo, ponos na državo in njeno zgodovino in blaginjo, ki je med najvišjimi v svetu. Te države so:
O FINSKA IN ŠVEDSKA sta skandinavski državi, veliki po površini, majhni po številu prebivalcev. Prebivalci imajo močan čut pripadnosti državi, kjer so rojeni. To sta tudi državi, kjer, lahko rečemo, strpnost do drugačnih ne pozna meja. Naša domovina in država bi se lahko zgledovala po teh oddaljenih, vendar lepih državah.
O AVSTRIJA: Ne smemo pozabiti naše severne sosede, s katero imamo več kot 1000 let skupne zgodovine. Država spada med srednje velike in ještirikratvečja od Slovenije po površini in številu prebivalstva. Dunaj, prestolnica naše severne sosede, je bila nekdaj tudi naša prestolnica. Še danes je na Dunaju ogromno pomnikov slovenstva.
Z nekaj besedami bomo prikazali države, ki bodo čez 38 dni slovesno sprejete v
Evropsko unijo. Pred tem pa nekaj o zastavi. Prepričanje, da število zvezdi pomeni število držav članic, ni pravilno. 12 zvezd na modri podlagi je prastara prispodoba popolnosti, krog pa pomeni simbol povezanosti in nerazdružljivosti. 2 leti kasneje
Zdaj pa predstavitev novih držav:
O CIPER je otok z istoimensko državo in je tretji otok po velikosti v Sredozemlju. Ta podatek nas ne sme zavesti, saj je tako po površini kot številu prebivalstva, komaj za 2/5 Slovenije. Država z bogato zgodovino ima lep simbol v zastavi. Žal pa prekrižani oljčni vejici kot simbol miru v tej državi še ne uresničujeta ideje miru. Otok je še vedno razdeljen na sprti grški in turški del. V državi so prepričani, da jim bo ravno članstvo v EU pomagalo spraviti sprti strani.
O ČEŠKA, država v osrčju Srednje Evrope ima bogato kulturno in zgodovinsko tradicijo in je ves čas, od selitve Slovanov tesno povezana s Slovenijo. Kar spomnimo se številnih Slovencev, ki so nekdaj študirali v "zlati Pragi", študij pridno zalivali s priznanim češkim pivom in sanjarili o povezanosti, ne samo vseh Slovanov, pač pa vsega človeštva.
O ESTONIJA, LATVIJA IN LITVA so dežele daleč na severu ob Baltskem morju. Skrivnostne dežele so vse premalo poznane, saj so nekdaj spadale za železno zaveso v sovjetsko interesno področje. Njihove lepote, bogata sedanja kultura in ohranjanje kulturnega izročila so kar skrite v senci velikih sosed. Prav je, da jih spoznamo!
O MADŽARSKA: Madžarska ima morje, čeprav je v osrčju Evrope, daleč od južnih in severnih morij. To je njihovo znamenito Blatno jezero, biser sredi panonske stepe. Skupaj z ostalimi naravni lepotami, zanimivimi mesti, kulturnim in zgodovinskim izročilom se bo lahko Madžarska, ki meri 93 000 km2 in šteje dobrih 10 milijonov prebivalcev, zagotovo pohvalila v novo družini držav in narodov.
O MALTA, z glavnim mestom La Valetta, je najmanjša bodoča članic EU. Meri manj kot novomeška občina, vendar ima kar osemnajstkrat več prebivalcev kot naše mesto. Ta otoška državica je nekakšna vez med Evropo in Afriko in ima več kot 5000 let staro zgodovino. Je država, kjer se menjavata samo 2 letna časa-pomlad in poletje. Vsekakor je vredna naše pozornosti in obiska
O POLJSKA spada med velike države v Evropi in s tem tudi v EU. Poljski narod je stisnjen med dva še večja naroda, zato je imel težko in tragičnozgodovino. Težka zgodovina je Poljakom vdahnila močan čut pripadnosti domovini in državi. So zelo samosvoj in ponosen narod. Čeprav se njihova država razprostira na brezmejnih ravninah Srednje Evrope ob Baltskem morju, je tudi zaradi tega vredna ogleda.
O SLOVAŠKA: Ni težko Slovaške s Slovenijo. Ne samo jezik, tudi imeni držav sta si podobni. Republika Slovenija ali Republika Slovenska - kdo bi to ločil. Slovaška je podonavska in panonska država z bogato tradicijo in lepo naravo. Zelo spoštujejo bratske in sorodstvene vezi, kar nenazadnje pove tudi ime glavnega mesta Republike Slovenske - Bratislava. Slovaška je po površini in številu prebivalstva dvainpolkrat večja od bodoče najsvetlejše zvezde na nebu EU. Ali res poznamo našo domovino in državo?
O SLOVENIJA: "Majhna po številu, velika po srcu". Izrek, ki zagotovo velja za nas. Kaj naj še povemo o Sloveniji? Morda samo del besedila iz Zdravljice, naše himne:
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan!
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan.
da rojak,
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Želja po miru, edinosti, sreči in spravi je vodila tudi idejne snovalce nove, združene Evrope, celine, v kateri ne bo več vojne. Zato ni presenetljivo, da je Oda radosti, preludij k Beethovnovi 9. simfoniji, postala himna Evropske unije. S 1. majem bomo slovesnosti počastili kar z dvema himnama: Zdravljico in Odo radosti. Prosim, da vstanete in počastite himno!