Tretješolci,

Smo učenci 3.c razreda Osnovne šole Bršljin. V razredu nas je 24 učencev. Od tega je 10 dečkov in 14 deklic. Naša razredničarka je Sonja Murn. Je prijazna in stroga učiteljica. Ima nas rada in tudi mi jo imamo radi. Letos smo se že veliko naučili. Vsi se trudimo za urejenost naše učilnice. V njej je veliko plakatov, ki smo jih izdelali in so nam v pomoč pri učenju. Sestavili smo tudi razredna pravila. Večina izmed nas jih upošteva, nekateri pa včasih kar pozabljajo nanje. Na vzhodni strani imamo okna učilnice, skozi katera lahko opazujemo čudovito naravo in gozdiček za šolo. V prostoru imamo tri umivalnike, nad njimi pa zobne ščetke. Tekmujemo tudi v umivanju za čiste zobe. Sodelujemo v različnih krožkih. Vsi obiskujemo kolesarski krožek in upamo, da nam bo uspelo v juniju opraviti izpit in tako bomo postali pravi kolesarji.

Z medvedkom Maxom nam je bilo lepo. Z njim smo preživeli veliko prijetnih trenutkov. Pa si preberite, kako zanimivi so bili naši dnevi v njegovi družbi.

Oj, ti medo Max,
tudi k meni si prišel v vas,
s tabo pogovarjal sem se na glas,
tako hitro minil je najin čas.

Oj, ti otroški potepuh,
ti kosmati debeluh,
na vse moje besede bil si gluh,
pa vseeno rajši te imam kot kruh.

Ko igre si zaželim,
na kolena te posadim,
se s tabo veselim,
kar hočem ti naredim.

Ti moj debeli kosmatinec,
ljubši si mi kot sto en dalmatinec,
saj v mojem srcu si edinec,
ti naš navihani potepinec.

Veselila sem se počitnic, posebej zato, ker sem dobila medvedka Maxa. Odšli smo na Roglo. S seboj sem vzela Maxa. Pripravila sem mu topla oblačila in smuči. Odpeljali smo se. Max nas je med vožnjo zabaval, zato je čas hitro minil. Prispeli smo na Roglo. Namestili smo se v sobe. V omaro smo zložili svoja oblačila. Bila je že noč, zato sva z Maxom odšla spat. Komaj se je zdanilo, že me je Max priganjal k zajtrku. Hitro sva pojedla, se obleka in odšla na smučišče. Na smučišču sva zelo uživala, se zabavala in grela na toplem sončku.

Počitnice so se bližale h koncu, s tem pa tudi slovo od Maxa. Pot v Novo mesto je minila hitro. " Končno doma", sva vzkliknila. Nov začetek je bil pred nama. Zame pot v šolo, za Maxa pa začetek novega potovanja.

Z medvedkom Maxom sva se z avtobusom pripeljala domov. Bilo nama je vroče. Ohladila sva se s sladoledom in hladno pijačo. Privoščila sva si malo počitka. Potem sva se odpravila k babici na kosilo. Po kosilu sva šla s prijatelji igrat nogomet. Ko smo se naveličali igranja, smo šli k mojemu prijatelju Marku domov. Tam smo nekaj časa igrali igrice na računalnik, potem sva se z Maxom odpravila domov. Doma sva naredila domačo nalogo. Po opravljeni nalogi sva sedla na sedežno in si ogledala dve risanki. Potem sva šla večerjat. Po večerji sva se umila in odpravila v posteljo. V postelji sem mu prebral še knjigo za lahko noč. Knjigi je bilo naslov Ostržek.

Zgodba pripoveduje o mizarju Pepetu, ki si je želel sina. Izrezljal si je lutko, ki je oživela in ji dal ime Ostržek. Poslal ga je v šolo. Na poti v šolo je prodal abecednik, da je kupil karto za lutkovno gledališče. V gledališču je hotel tudi nastopati, vendar ga je upravnik odslovil in mu za pogum dal dva zlatnika. Potem se je odpravil domov, vendar je na poti srečal lisico Zvitorepko in mačka Brljava in jima povedal o zlatnikih. Pripravila sta mu zasedo, da bi mu odvzela zlatnike, vendar jih je imel Ostržek v ustih, zato jih nista našla. Obesila sta ga na drevo. Od tam ga je rešila vila Plavolaska. Ko ji je pripovedoval zgodbo, se ji je zlagal, zato mu je zrastel dolg, dolg nos. Rešile so ga žolne. Obljubil je, da ne bo nikoli več lagal in se odpravil naprej. Premamila ga je Dežela igrač, kjer je postal osel. Od tam so ga prodali v cirkus. Ko se je pa poškodoval, ga je lastnik vrgel v morje, kjer pa se je spet premeni v lutko. Takega je požrla velika riba, katera je že prej požrla tudi njegovega očeta. Dolgo sta živela v ribi, potem pa je nekega dne kihnila in pristala sta v morju, iz katerega ju je rešil prijazni delfin. Na obali se je Ostržek spremenil v pravega dečka. Mizar Pepe je prišel do sina in uresničila se je njegova največja želja.

Z Maxom sem prišel domov in takoj sva naredila nalogo. Potem sva šla ven in v vedro naložila pesek, da je oči lahko prefrezal zemljo. Ko sva končala, sva se šla v hišo umit. Potem sva šla barvat maketo, ki sem jo sestavil na morju. Nato sem mu prebral zgodbico Grdi raček. Bila mu je všeč. Jaz sem mu jo obnovil takole:

Nekega dne se je v račjem gnezdu izvalil nenavaden raček. Razlikoval se je od drugih, saj je bil velik. Vse živali so se mu posmehovale. Raček ni vedel kaj naj stori. Odločil se je, da bo odšel v gozd. Prišla je jesen. Mali raček se je pokrival z listjem, da bi se vsaj malo pogrel. Jesen je nekako

preživel. A prišla je zima in zapihal je mrzel veter. Mali raček je brezciljno taval po gozdu. Zagledal je kmetijo in se skril med drva. Kmalu ga je našla gospodinja. Nahranila ga je in pogrela. Raček je začutil ljubezen in toplino doma. Toda maček ni bil navdušen nad pritepencem. Skoval je hudoben načrt in prevrnil vrečo moke. Gospodinja je za to obtožila račka. Napodila ga je z domačije. Narava se je lesketala. Ubogi raček, ki je bil še vedno žalosten in osamljen se je klatil po gozdu in zagledal jezero. V jezeru so plavali prelepi labodi, ki jih raček še nikoli ni videl. Na gladini je videl svoj odsev. Spremenil se je! Pomlad in poletje je preživel z ostalimi labodi. Jeseni pa so vsi labodi elegantno odleteli na drugo jezero.

Potem sva z Maxom skuhala čaj. Skupaj sva pobrisala posodo. Bližal se je večer in imeli smo večerjo. Preoblekel sem se v pižamo in pogledal film Helikoptrska enota. Potem sva šla spat.

V petek po končanem pouku sem vzela Maxa s sabo v podaljšano bivanje. Od tam sva šla naprej na kosilo. Max ni skoraj nič jedel. Po kosilu sva naredila domačo nalogo. Kmalu je postal nemiren. Morala sem se začeti z njim igrat. Igrala sva se s kockami, punčkami in mojimi prijateljicami. Ob treh so starši prišli po mene in bratca. Predstavila sem jim prijatelja Maxa. Maks je bil bolj zadržan in je bil samo tiho. Peljali smo se domov. Po poti sem Maxu razlagala, kje vse smo se peljali. Doma smo uživali v vožnji s kolesom, z rolarji in igranjem z žogo. Max je bil zelo srečen in zadovoljen. Vikend je zelo hitro minil in Max je moral nazaj v šolo.

V petek sem dobila medvedka Maxa. V vrečki sem ga odnesla domov. Sem pa tja je pokukal iz vrečke, da bi videl kje se pelje. Ustavili smo se pri trgovini. Brat je imel še sošolca, zato sva jaz in Max odšla z mamico v trgovino. Kupili smo sadje. Jaz in Max sva dobila čokolado. Z medvedkom sva imela še veliko časa do večerje. Ko je bila ura 16.00, sva z medvedkom šla gledat TV, saj je bila takrat moja najljubša nadaljevanka. Bližal se je večer, jaz in Max pa sva še vedno poležavala pred TV. Očka me je poklical in rekel, da je že večerja. Z Maxom sva šla večerjat. Po večerji sva si umila zobe in odšla spat. Naslednje jutro sva pojedla zajtrk in se oblekla. Nato sva se šla igrat. Zelo se je zabaval. Po kosilu smo odšli na sprehod. Max, jaz in brat smo imeli kresničke.

Zvečer sva pojedla večerjo, si umila zobe in odšla spat. Naslednji dan sem se zbudila, se oblekla in šla k pevskim vajam, ki jih uči moja sestrična. Max je doma še vedno spal. Ko sem se vrnila, se je že zbudil. Odšli smo k maši. Medvedek se je imel lepo, pa še rekel mi je, da bi še kdaj prišel k meni. Žal je moral oditi.

Ko sem prišel iz šole domov, sem naredil nalogo. Potem sem šel gledat televizijo.Malo sem še popil in si pripravil stvari za na trening. Treniram v smučarskem klubu ROG Novo mesto. Ko sem se vrnil s treninga, sem Maxu prebral knjigo z naslovom Skrivnost tolpe zelena roka.

Knjiga govori o tolpi, ki se izdaja za cirkus. In otroci odkrijejo, da se cirkus, v katerem dela njihov prijatelj Barney, vedno premakne v tisti kraj, kjer so bili ukradeni dokumenti, toda to ni naključje.

8. marca sem bila na vrsti, da medvedka Maxa odnesem domov. Po pouku sem medvedka dala v vrečko in ga odnesla ven. Tam sva nekaj časa čakala mojo mamico. Kmalu je z bratcem prišla po naju. Doma sem Maxa predstavila domačim. Še pred kosilom sem naredila domačo nalogo in Max mi je pomagal. Za tem je bilo kosilo. Najela sva se do sitega. Za tem sem Maxu prebrala knjigo Lukec in njegov škorec.

Bila sem ravno pri drugem poglavju. V tem poglavju je šel Lukec v šolo. Na ta dan mu je mati zjutraj naročila, naj gre na pošto po pismo naslovljeno nanjo. Ko je prišel do šole, so se igrali konje in jezdece. Lukec je bil tokrat konj. Klobuk mu je zlezel čez oči in ni ničesar videl, toda divjal je naprej. Zaletel se je v učiteljico. Zvezki, ki jih je imela, pa so popadali v blato….

Za tem sem morala iti k verouku, kasneje pa še k zobozdravniku. Max je že komaj čakal name, da pridem domov, saj je bil že lačen. Ko sva se najedla, sva preko kasete gledala Te nore mravljice. Ko je bilo konec, sva še malo gledala televizijo in kasneje se igrala družabno igro Človek ne jezi se. Nato sva se šla umit, se obleči pižamo in zatem še malo gledat televizijo, dokler ni prišla mami.

Z bratcem Nikom in sestrico Moniko smo šli v posteljo. Mami je nam je prebrala pravljico za lahko noč z naslovom Kekec gre na pot.

Zjutraj smo vstali malo čez šesto uro. Oči je odpeljal sestrico in bratca v vrtec, mene z medvedkom pa v šolo.

Z Maxom sva se dobro razumela in oba sva bila žalostna, ker sva se poslovila. Saj ga bom še kdaj videla s klopi, on pa bo čepel na omari za katedrom.

Napočil je dan, ko je k meni na obisk prišel medvedek Max. Vsi smo se ga razveselili. Najprej smo se vsi predstavili.

Povabil sem ga v svojo sobo. Medtem časom je mamica pripravljala kosilo. Na “sintesayzer” sem mu zaigral nekaj pesmi. Bil je tako navdušen, da je še sam poizkusil. Preveč dobro mu ni šlo od rok. Ker je bil vztrajen, se je naučil Čuk se je oženil. Ravno, ko sva zaključila, je mamica poklicala h kosilu. Jedli smo: juho z domačimi rezanci, pečen krompir, ocvrte puranje zrezke in mešano solato. Po njem se je nama prilegel sprehod. Z mojim psom Tarzitom smo odšli do konjeniškega društva Češča vas. Maxa so konji zanimali. Oskrbnike je veliko spraševal. Največja želja mu je bila, da bi tudi sam jahal konja. Oskrbnik mu jo je izpolnil. Bližala se je noč, zato smo odšli proti domu. Doma je že nekaj dobrega dišalo. Ker sva bila dolgo časa na sprehodu, sva bila že kar lačna in utrujena. Umila sva se in odhitela v mojo sobo. Max je še enkrat ponovil pesmico. Odpravil se je spat. Začel sem mu brati knjigo z naslovom Požrešni pujsek Jo. Poslušal je z navdušenjem, nato pa sladko zaspal. Knjiga je bila zelo zanimiva, zato sem jo prebral do konca. Zjutraj sem ga narahlo pobožal, da se je prebudil. Oba bi še rada spala, bila je šola, zato sva morala vstati. Umila sva se, oblekla, pozajtrkovala in odhitela na avtobus.

Med potjo mi je povedal, kako čudovito je bilo pri meni. Prosil me je, če me lahko še kdaj obišče. Obljubil sem mu, saj dobre prijatelje imam rad.

Z medvedom Maxom se zelo dobro razumeva. Ko sem prišel z njim domov, sem bil zelo vesel. Najprej sem mu razkazal hišo, nato pa še okolje. Bilo mu je zelo všeč. Potem sem pojedel kosilo in nato sva odšla na trening nogometa. Tam je videl veliko ljudi. Med njim je opazil tudi novomeške košarkarje. Enemu izmed njih je rekel, če si upajo z njim igrati košarko. Ustrašili so se, da jih bo premagal in zato so zbežali. Po treningu sva zapustila dvorano.

Po kratki vožnji z avtom sva bila spet doma. Igrala sva se na domačem dvorišču. Po dolgem času me je poln navdušenja vprašal, če napnem vrv, da bo lahko hodil po njej. Vrv sem napel. Ko je naredil le nekaj korakov, mi je rekel, da se mu vrti v glavi. Vprašal sem ga, če je kaj preveč spil. Odvrnil mi je, da prav nič in da mu hoja po vrvi dela težave. Proseče me je pogledal in pomagal sem mu, da je brez težav splezal na tla. Ker se je začelo temniti, sem ga povabil v hišo. Gledala sva akcijske filme. Nato sva večerjala. Prišel je tudi čas za umivanje in spanje. Spomnil se je, da mu moram prebrati še knjigo. Odločil sem se, da mu bom prebral pravljico o Rdeči kapici. Najbolj mu je bilo zanimivo, ko je lovec volku prerezal trebuh, vanj naložil kamenje in ga zašil. Ker sva bila utrujena, sva kmalu zaspala. Tako je potekal najin dan.

Z medvedkom Maxom sva preživela nekaj lepih trenutkov. Skupaj sva šla iz šole, do vrtca počakat mamico, da smo šli skupaj domov. Z nama je bila tudi sestrica Maja. Ko smo se peljali domov, sem mu najprej na oči nataknil moja sončna očala. Skupaj sva opazovala naravo in hiše. Max je zagledal trgovino s sladkarijami. Zaželel si jih je, zato smo ustavili in kupili vrečo bombonov. Prispeli smo domov, namesto kosila je pojedel bombone, jaz pa sem pojedel kosilo. Nato sem šel pisat domačo nalogo, medvedek pa me je opazoval, rekel pa ni ničesar, ker je bilo zanj zelo težko. Prebral sem mu knjigo O MUCI IN PSIČKU. Zelo se mu je zdela zanimiva. Potem sva se midva in sestrica Maja podajali z žogo v krogu. Ker je igra z žogo postala dolgočasna, smo se šli raje kartat. Ker je Max tu bolj malo sodeloval, sem ga raje posedel na tovornjak in ga vozil po celem stanovanju. Večkrat mi je padel na tla. Ura je bila že 18.30, zato sem se jaz stuširal, povečerjal, Max pa me je ves čas gledal. Postal je zaspan, kakor tudi jaz, zato sem mu prebral uspavanko in skupaj sva objeta zaspala. Noč za naju je bila zelo lepa.

V ponedeljek, 12.3.2001, je bil dan malo drugačen od ostalih. Iz šole nisem šel sam, ampak je bil z menoj tudi medvedek Max.

Po stopnicah sva šla v garderobo, se hitro obula, oblekla in odšla na igrišče. S prijatelji smo igrali nogomet. Max je bil odličen vratar, saj je ubranil veliko žog. Toda škoda! Že je bil tu avtobus. Odpeljali smo se mimo policije, BTC-ja, čez železniško progo, mimo tovarne Krke in se ustavili na naši postaji v Cegelnici. Od tu še nekaj korakov, in že sva bila doma. Utrujena sva odvrgla težko torbo, si umila roke in začela kositi. Hitro sva pojedla. Po kosilu nama je dala mami eno uro časa za igranje. Šla sva ven, kjer sva dirkala s kolesi. Ura je minila kot bi mignil in že naju je čakala domača naloga. Proti večeru sva s sošolcem Ernestom šla k Žanu na obisk v bolnico. Lepo ga je bilo pozdraviti in z njim spregovoriti nekaj besed. Toda vonj po zdravilih ni bil nič kaj prijeten. Žan nam je povedal, da ima v nogi ploščice. Medvedku je ob teh besedah postalo zelo slabo. Še dobro, da smo kmalu zatem odšli. Doma naju je čakala obilna večerja, umivanje zob, nato pa hop v posteljo. Zaželela sva si lahko noč in sladko zaspala.

Ko sva z Maxom v torek odšla k računalniškem krožku, smo se učili pisati besedilo. Dali smo naslov Moje prvo besedilo.

Ko sem z Maxom prišla domov, sem se najprej preoblekla, nato pa sva odšla na kosilo. Kosilo sem morala hitro pojesti, kajti šla sem k verouku. Po končanem verouku sva z Maxom odšla delat nalogo. Naloge nisem imela veliko. Kmalu je bila noč. Malo sem še gledala televizijo in odšla z Maxom spat. Ko sem se v sredo zjutraj zbudila, sem morala v šolo. Maxu ni bilo všeč, vendar se je igral s telebajskom Lili. V šoli smo pisali preverjanje matematike. Po pouku sem imela še matematični krožek. Kmalu sem prišla domov. Max in Lili sta se razveselila. Ko sem imela še nekaj časa, sem Maxu prebrala knjigo Pa tako rad bi bil jezen. Zgodba mi je bila všeč. Deček Dani je za kosilo hotel klobasice in malinovec. Ker pa je bilo na mizi nekaj drugega, se je razjezil in krožnik odrinil. Oblekel se je v kostum, ki je bil levja podoba. Dani se je odpravil po ulici. Srečal je dečka in njegovo mamico. Povabila sta ga na klobasice in malinovec. Bil je spet sit.

Končno sem dobil v šoli medvedka. Ime mu je Max. Je svetle barve in jaz bi ga raje poimenoval kar Snežko.

Ko sva potovala domov, je bilo zelo mrzlo. Mislim, da se je Max malo prehladil. Začel je močno kašljati. Doma sem ga položil v posteljo k mojemu modremu medvedku. Toplo sem ga pokril in odšel iz sobe. Čez nekaj časa sem slišal, da sta se začela medvedka pogovarjati. Stal sem pri vratih in prisluškoval. Max mu je potožil, da ga boli glava. Modri medvedek ga je še bolj pokril in stisnil k sebi. Kmalu sem zaslišal, kako sta oba medvedka zasmrčala. Sedel sem za računalnik in igral igre. Bil sem čisto tiho.

Bližal se je že večer. Medvedka sta se končno zbudila. Prebral sem jima pravljico. Ura je bila že devet zvečer, zato sem legel k obema v posteljo in z njima zasmrčal tudi jaz.

Ko sva čakala na avtobus, naju je mamica prišla iskat. Šli smo v trgovino po kruh, zraven pa smo dobili še nekaj sladkega. Seveda tudi Max. Doma je že čakalo kosilo. Po kosilu sva z Maxom pomagala pospravit mizo. Naredila sva nalogo in se zunaj igrala s prijatelji. Igrala sva tudi košarko. Ko se je popoldan nagibal proti večeru, sva odšla v hišo. Pogledala sva še risanko Trije mušketirji, pripravila torbo, se umila in oblekla pižamo. Oči je pripravil večerjo. Po večerji sva z Maxom odšla v posteljo. Preden sva zaspala, sem prebral še pravljico. Maxu je bila zelo všeč.

Napisala bom, kako sem z Maxom preživela dan. Ko sva prišla iz šole, sva pojedla kosilo. Nato mi je Max pomagal pri pisanju domače naloge. Zatem sem mu prebrala basen z naslovom Deček in žabe. Bila mu je všeč. Ta basen je zanimiva, a tudi žalostna. Govori o dečkih, ki so v plitvini opazili, da so plavale žabe. Začeli so metati kamenje proti njim. Ena izmed žab je pomolila glavo iz vode in jih prosila, naj nehajo.Njihova zabava je pomenila za žabe smrt. Na koncu basni pa je nauk: Ne igramo se na račun drugih.

Dan z medvedkom je hitro minil. Naslednji dan se ga morala odnesti nazaj v šolo.

Zjutraj sem prišla v razred, odložila torbo in počakala na učiteljico. Preden smo začeli s poukom, je sošolka vprašala, kdo bo ta dan lahko odnesel Maxa k sebi domov. Jaz sem ga želela vzeti in učiteljica mi je dovolila.

Pouka je bilo kmalu konec. Z Maxom sva odšla domov. Najprej sem naredila domačo nalogo. Max mi je pomagal računati. Ko sva končala z nalogo, sta prišli sestrici Maja in Sara. Skupaj smo odšli k babici.

Čez nekaj časa smo se vrnili domov. Maxu sem prebrala pravljico o Rdeči kapici. Zanimalo ga je, kdo je bila Rdeča kapica. Povedala sem mu, da je to punčka, ki je nosila rdečo kapico na glavi. Ko sem prebrala pravljico do konca, sem mu še enkrat na kratko obnovila vsebino. Max je napeto poslušal.

Začelo se je mračiti. Kmalu sem odšla spat. V posteljo sem vzela tudi medvedka Maxa. Zaželela sva si lahko noč in sladko zaspala.

Medvedek Max je prišel k meni v ponedeljek, 5.2. 2001. Ko sva prišla domov, sem mu predstavila našo družino. Nato smo imeli kosilo. Zvečer je prespal v moji postelji. Pri meni je ostal še torek in sredo.

V četrtek bi ga morala odnesti v šolo, a je bil kulturni praznik. V petek sem mu prebrala knjigo Benijeva skrivnost iz zbirke Knjižni pirati. Bila je zelo zanimiva. Najbolj zanimivo mi je bilo, ko so prišli Marsovci v NLP. Maksu pa je bilo všeč, ko je neki deček hotel vreči kamenje v raco, pa je Beni pomislil, naj se kamenje obrne.

V soboto sva preživela zanimiv dan. V Kočevju smo obiskali prijatelje. Nedeljo pa smo preživeli doma.

Zvečer sem Maxu obljubila, da ga ne bom pozabila, saj je bil več dni moj najboljši prijatelj. Z menoj je delil vesele in žalostne trenutke.

Prišel je čas, ko je medvedek prišel k meni domov. Najprej sva naredila domačo nalogo. Nato sva skupaj odšla k badmintonu. Ko sva se vrnila domov, sem Maxu prebrala pravljico 101 dalmatinec. Meni in medvedku je bilo najbolj všeč, ko sta kužka dobila 15 mladičkov.

Kmalu se je stemnilo. Pojedla sva zelo okusno večerjo. Po večerji sva se umila in odšla spat.

V četrtek sem prinesla domov medvedka. Peljala sva se z avtobusom. Doma sva imela najprej kosilo. Jaz sem delala domačo nalogo, medvedek pa me je opazoval. Ko sem naredila nalogo, sem mu prebrala pravljico o ježku. Medvedek je kmalu postal utrujen. Skupaj sva se umila in odšla v toplo posteljo. Noč je minila zelo hitro.

Prišel je petek. Jaz sem morala iti v šolo, medvedek pa je bil sam doma. V šoli smo imeli športni dan. Ko sem se vrnila domov, sem se igrala z medvedkom. Nato smo imeli slastno kosilo. Prebrala sem mu zgodbico o dedku in babici. Medvedku je bila ta zgodbica zelo všeč.

Bila sva že utrujena. Šla sva spat. Naslednji dan je bila sobota. Imela sem rojstni dan. Mamica je spekla torto. Dobili smo obiske in skupaj smo se posladkali. Tudi medvedek je bil na praznovanju.

V torek sem k sebi domov vzela Maxa. Imela sva se lepo. Ko sva prišla iz šole, sem ga predstavila mamici. Rekla je, da je lep. Zadišalo nama je kosilo. Pripravila sva mizo. Pojedla sva okusno kosilo. Po kosilu sem Maxa odnesla v svojo sobo. Naredila sva domačo nalogo. Nato sem mu prebrala knjigo z naslovom Božično drevo. Všeč mu je bila smreka in ptice, ki so letale okrog nje, pa tudi igrače. Smreka mu je bila zanimiva, ker so jo ljudje lepo okrasili.

Popoldne sem morala k verouku. Rada bi Maxa vzela s seboj, vendar mi mamica ni dovolila. Počakal me je v sobi na kavču. Pri verouku sem prijateljici povedala, da imam doma medvedka. Vprašala me je, kakšen je, jaz pa sem ji ga takole opisala: Na glavi ima tak klobuk, kot ga imajo nekateri učitelji. V rokah drži svinčnik in kresničko. Okoli vratu ima mašnico. Je svetlo rjave barve.

Ko sem se vrnila domov, je bil Maks že v postelji. Spoznal je plišastega kužka Lesija. Medvedek Max bi rad še ostal pri meni, ker je videl veliko različnih živali: krave, kokoši, petelina, zajčka, prašičke, teličke, muce in kužke z imeni Domi, Pikica in Rikica. Na naši kmetiji mu je bilo všeč.

Spoznal je še sestrici Katjo in Andrejo, bratca Petra, očka in mamico ter babico.

Ko se je zvečerilo, smo imeli večerjo. Medvedku sem povedala, da mora biti večerja lahka. Max je povedal, da to ve, da so ga naučili že drugi otroci. Po večerji sem se skopala, oblekla sveže perilo in z Maxom odšla v posteljo.

Zjutraj sva šla v šolo. Zelo sem bila vesela, da je bil Max pri meni na obisku. Ta obisk mi bo ostal v večnem spominu.

Ko je prišel Max k meni domov, je rekel, da imamo lepo hišo. Najprej sva naredila domačo nalogo. Nato sem mu prebrala knjigo z naslovom Grdi raček. Najbolj mi je bilo všeč, ko je Grdi raček postal prekrasen labod. Potem je nastopil čas, ko sem morala k verouku. Maxa sem vzela s seboj. Pri verouku so rekli, da je zelo lep.

Domov sva se vrnila ob 16 uri. Potem sva se šla učit. Kmalu smo imeli večerjo. Po večerji sva se umila in odšla spat.

Ko sva z Maxom prišla domov, sem najprej naredila domačo nalogo. Potem sva imela kosilo. Po kosilu sva se igrala in gledala televizijo. Popoldne sem s skirojem odšla v trgovino. S seboj sem vzela tudi Maxa. Ko sva se vrnila domov, sva bila nekaj časa še zunaj. Kmalu sva odšla v hišo. Na mizi naju je že čakala večerja. Skupaj sva povečerjala, se umila in odšla spat.

Tudi jaz sem dobil medvedka Maxa. Ko sva prišla iz šole domov, sem odložil torbo. Vzel sem zvezke in začel pisati domačo nalogo. Medvedek me je pri delu opazoval. Ko sem naredil nalogo, sem Maxu prebral knjigo o Rdeči kapici. Čas je zelo hitro mineval. Prehitro je bila ura osem zvečer in moral sem v posteljo.

Naša šola se imenuje Osnovna šola Bršljin. Zgrajena je bila leta 1971, dograjena pa leta 1990.
Šolo obiskuje več kot 600 otrok. Večina učencev prihaja v šolo peš, nekateri pa se vozijo s šolskim avtobusom, kombijem ali vlakom. Šolo obiskuje tudi nekaj Romov.

Naša šola je zelo velika, urejena, svetla in čista. Imamo naslednje prostore: učilnice, kabinete, telovadnici, jedilnico, kuhinjo, zbornico, knjižnico, hranilnico, učilnico računalništva, zobno ambulanto, garderobi, sanitarije ter več manjših kabinetov. Na šoli pa lahko srečate učence, učitelje, ravnatelja, pomočnico ravnatelja, kuharice, čistilke, hišnike, knjižničarko, tajnico, zobozdravnico…

V šolo radi hodimo. V njem se učimo, vzgajamo in se pripravljamo na življenje.

Zunaj šole imamo veliko zelenih površin in igrišč. Radi zahajamo tudi v gozdiček za šolo. V naši šoli je lepo, če nam ne verjamete, nas obiščite.

Naš medvedek Potepinček je z nami že drugo šolsko leto. Zelo rad bere. Je neznansko radoveden, vse ga zanima, doma in v šoli. Povsod hoče biti zraven. Zna dobro računati, le pri reševanju besedilnih nalog se mu včasih malo zatakne. Strašansko ga zanimajo tudi teme iz spoznavanja narave in družbe. Prelistal je že veliko enciklopedij. Tudi glasba ga zanima. Najboljši pa je seveda pri športni vzgoji.
Sedaj pa je napočil čas, ko nas dragi Potepinček zapušča. Veseli se, saj bo spoznal veliko novih prijateljev in neznanih krajev. Želimo mu srečno pot, veliko branja in zanimivih dogodivščin.

Učenci in učiteljica 3.c razreda

Sem Marko Ravbar. Hodim v 3.c razred osnovne šole Bršljin. Star sem devet let. Imam mlajšo sestrico Polonco, ki hodi v prvi razred. Živiva na vasi in se v šolo voziva z avtobusom. Naša vas se imenuje Dolenje Kamenje. Leži na hribu, ki je nad Novim mestom. Na severu jo obkroža Kamenska gora z gradom Hmeljnik, v ozadju, na jugu, poteka avtocesta Ljubljana- Zagreb, na vzhodu meji na Ždinjo vas s Trško goro, na vzhodu pa na Karteljevo. V isti vasi živita tudi moja stara starše. Ob popoldnevih ju večkrat obiščem in jima tudi kaj pomagam. Zelo rad vozim traktor, večkrat pa grem tudi v hlev, najraje takrat, ko ima krava telička. Zelo rad igram igrice na računalniku, gledam televizijo, še posebno oddaje o živalih, red prebiram enciklopedije in leksikone. Rad tudi kolesarim, smučam, plavam. V šoli pa igram tudi namizni tenis. Ob nedeljskih popoldnevih pa s prijatelji igramo nogomet.

Sem Jasmina Bučar. Živim v Ždinji vasi 11. Hodim v 3.c razred. Uči me Sonja Murn. V šolo se vozim z avtobusom. V šoli imam najraje telovadbo, matematiko in likovni pouk. Doma pomagam mamici, očiju in sestri. Imam muce Nino, Miko in Dino. Moj hobi je meddvema, odbojka, lovljenje in igra petelinček. Rada gledam Noro hišo in Sever in jug. Rada jem pizzo, marmelado, palačinke in štruklje. Poslušam mešano glasbo in Foxy teens. Ko sem doma, se vozim s kolesom ali pa igram šah. Berem pa knjige Rak in smrt, o psičku in muci, Vando in Mijo. Imam se lepo.

Sem Tina Ribič. Doma sem v Gornjem Karteljevem. Hišno številko imam 12. Hodim v 3.c razred. Rodila sem se 4.1.1991. Imam dve starejši sestri. Prvi je ime Katarina, drugi pa Elizabeta. Doma imam še muco in kužka. Stara sem devet let. Moj hobi je kolesarjenje in rolanje. Rada imam palačinke.

Sem Boštjan Belingar. Živim v Brezovem logu. Hodim v 3.c razred. V prostem času se ukvarjam s smučanjem. Imam brata Simona in sestro Nino. Rad igram na računalnik. Zelo rad berem revijo Pil. V šoli mi je najboljši predmet matematika.

Sem Barbara Tejić. Stanujem v ulici Danila Bučarja 14. Rojena sem 20.11.1991. Stara bom devet let in hodim v 3.c razred osnovne šole Bršljin. Imam modre oči in blond lase. Po naravi sem vesela, rada se igram s prijateljicami.

Ime mi je Semir. Hodim v 3.c razred. Zelo rad berem knjige in rad pišem. Star sem devet let. Imam rjave lase in modre oči. Imam še mlajšo sestro. Ko je sonce, greva na sprehod. Vsi v družini se imamo lepo. Moj hobi je kolesarjenje.

Ime mi je Maja Klančar. Stanujem na Kuzarjevem Kalu. Hodim v osnovno šolo Bršljin v 3.c razred. V razredu nas je 24 učencev. Zelo rada berem knjige. Moja najljubša knjiga je Debela Nela in Zavaljeni Jani. Učim se igrati na sintesajzer. Rada tudi smučam. Komaj čakam, da zapade sneg. Doma imam muco Taco in psico Pino. Rada skrbim zanju.

Sem Ina Grabnar. Stanujem v Potočni vasi. Sem velika. V šoli se počutim dobro. Se rada učim in igram. Ob sobotah pospravim sobo in mamici pomagam pospraviti hišo. Rada gledam oddajo Radovedni Taček, Živ žav, risanke in TV Dober dan. Rada se vozim s kolesom. Mamico zelo ubogam in poslušam. Rada jem pire krompir, solato, nadevano papriko, meso, riž, mlečni zdrob, jabolka, hruške, grozdje in pomaranče. V sobi spim s sestrico.