POZDRAVLJENI!

Kar dolgo smo se pripravljali na to, da se vam vsi skupaj predstavimo.
Skušali smo vam kar najbolje predstaviti našo šolo, nas, ki sestavljamo oddelčno skupnost 4. b in trenutke, ki jih je naš medvedek, Ribič Fredi preživel z nami od trenutka, ko smo ga dobili, pa do danes, ko ga pošiljamo na gorenjsko. Vemo, da mu bo z vami prijetno in upamo, da bo v njegovi družbi prijetno tudi vam. Preberite mu čimveč knjig, saj ima neznansko rad pravljice, pa tudi napete zgodbe. Nestrpno že čakamo, kaj nam bo povedal, ko se bo vrnil z dolgega popotovanja.
Lepo vas pozdravljamo in vam želimo lepe trenutke s Fredijem.

Učenci 4. b in učiteljica
Polona Keglovič

Konec šolskega leta se vztrajno približuje in skrajni čas je že, da naše druženje z medvedkom strnemo v knjižico vtisov in doživetij.

Veliko lepega smo preživeli z benom. Bil je naš prijatelj, zaupnik, bil nam je v veselje in včasih, predvsem ob večerih v naših posteljah, tudi v uteho. Spoznal je največje skrivnosti in najbolj skrite kotičke učencev 4.b. Pomagal nam je pri učenju, branju, včasih je celo prišepetaval, kadar smo bili vprašani. Nanj še učiteljica ni mogla biti huda, če ji je kakšno zagodel. Skratka z benom smo se imeli neizmerno lepo in hudo nam je, da ne bo več ob nas. Veseli pa smo, da se je k nam na dolenjsko vrnil naš fredi, ki je bil poln čudovitih spominov in jih sedaj deli z nami.

Moje ime je Ben. Zelo rad imam otroke, ki se znajo lepo igrati in učiti. Najlepše mi je takrat, ko me otroci vzamejo domov.Nekega dne sem bil pri Tanji. Tam sem spoznal nove prijatelje s katerimi sem se veliko igral. Tanja je bila z menoj zelo prijazna. Včasih mi je prebrala kakšno zgodbico, da sem lažje zaspal. Gledala sva tudi filme ter poslušala glasbo. Kmalu sva se morala posloviti. Obljubila sva si, da bova oba pridna in imela rada druge ter da se bova kmalu spet srečala.

Pri Tanji mi je bilo zelo všeč. Najbolj zvečer, ko mi je Tanja brala zgodbice. Opisal vam bom zgodbico Prijazni dedek.

Ta zgodba opisuje, kako deček Danijel išče sledi za očetom. Deček Danijel se je odpravil na pot proti Štajerski. Ko se je pripeljal z avtobusom do Trojan, je izstopil. Ker je bil zelo lačen, je odšel v slaščičarno in si kupil krof. Medtem je avtobus odpeljal naprej proti Celju. Ko je prišel na avtobusno postajo in je videl, da je avtobus odpeljal, je bil zelo žalosten. Zagledal je dedka, ki se je po malici odpravljal proti svojemu avtomobilu. Zaprosil ga je, če ga odpelje do kraja, kjer živi njegov oče. Prijazni dedek je rekel, da lahko. Deček se mu je že vnaprej zahvalil za prijaznost. Med potjo je dedek pripovedoval o svoji ženi, vnukinji in hišici, kjer živijo. Na koncu poti se je dedek Danijelu zahvalil za družbo. Deček je nadaljeval pot in na koncu našel očeta.

Z veseljem sem poslušal Tanjino branje. Upam da bom še kdaj prišel v njeno sobico in se crkljal z njo. Bilo je super.

Ko sem z Lauro prišel domov, mi je predstavila družino. v njeni postelji sem počakal, da se je preoblekla, potem pa sva skupaj odšla na kosilo. Po kosilu mi je Laura prebrala knjigo rdeča kapica. V tej zgodbi mi je Laura prebrala, kako je mamica poslala rdečo kapico k babici na obisk. In rdeča kapica se je odpravila na pot.med potjo je srečala veliko živali in med temi živalmi je bil tudi volk, ki jo je vprašal, kam gre. Rdeča kapica je odgovorila, da gre k bolni babici in ji nese potico in kruh. Volk je dejal, naj ji nese še rože, da bo bolj vesela. Med tem časom, ko je rdeča kapica nabirala rože, pa je volk stekel do babičine hiše. Ko je prispel tja je babica videla, da je v hišo vstopil volk. Takoj se je skrila v omaro. ko pa je v hišo vstopila rdeča kapica, pa je vprašala: “Babica zakaj imaš tako velike oči?” “Da te bolje vidim”, je rekel volk. “Babica, zakaj imaš tako velika usta?” “Zato,da te lažje požrem.” In Rdeča kapica je začela bežati, med tem časom, pa sta mimo prišla dva lovca in ustrelila volka. Tako se je končala zgodba. Nasljednji dan pa me je Laura odnesla v šolo.

Ima mi je Sandi. Rojen sem 29. 10. 1990. Sem visok in suh. Imam sive oči in blond lase. Najraje smučam, kolesarim in igram nogomet. Rad jem pizzo, hamburger, hot dog in pommes frites. Rad gledam tudi televizijo in kakšne nadaljevanke.Moj hobi je igranje harmonike. Rad imam živali. Sem priden in lep.

Ime mi je Janez. Star bom 10 let. Rojstni dan imam 31. 12. Imam bratca Mateja. Imam rjave oči in svetle lase.rad kolesarim in igram nogomet ter košarko. Najraje jem pizzo, pomes frites, jajca in palačinke. Rad pijem cocacolo, fanto, bibito in sadni sok. Doma se najraje igram z mladim muckom in s psompo imenu Jaka. Imamo tudi zajce in osemnajst piščančkov. Imamo zelo lepo hišo.

Meni je ime Borut. Hodim v osnovno šolo Bršljin. Star sem devet let. Oči imam rjavkaste, lase pa svetle.

Najraje jem pommes frites, sladoled, zelenjavo in sadje. Moji prijatelji so: Dino, Peter, Boris, Matjaž in Sandi.moji hobiji so: smučanje, plavanje in kolesarjenje. Velikokrat gremo na morje. V prostem času gledam televizijo. V šoli imam najraje matematiko. V šoli mi je zelo lepo.

Ime mi je Matjaž, rojen pa sem 22. 7. 1990. Najraje jem pizzo, pommes frites in ribe. Oči imam temno rjave. Moji hobiji so: kolesarjenje, smučanje, in nogomet. Najraje gledam televizijo. Moj najljubši predmet je avtomobilček. Rad pospravljam svojo sobo. Najrajši oblečem kratek pulover. To sem jaz.

Ima mi je Luka. Rojen sem 30. 4. 1990. Imam zelene oči in blond lase. Moj najljubši predmet je športna vzgoja. Najraje jem palačinke, pijem pa sok. V prostem času gledam televizijo, se rolam, kolesarim ali pa preberem kakšno zanimivo knjigo. Tak sem jaz.

Moje ime je Dino, pišem pa se Florjančič. Rodil sem se 18.7.1990 v Novem mestu.

Visok sem 143 cm in lahek 33 kg. Lase in oči imam rjave. Moj najljubši šport je košarka, rad pa tudi kolesarim, igram namizni tenis in nogomet. Redno spremljam formulo ena, kjer navijam za Schumacherja, ki je prvak!!!!! Letos sem si eno dirko ogledal v živo, v Zeltwegu v Avstriji. Spremljam pa tudi KK Krka in hodim na njegove tekme.