UČENCI SO MEDVEDKE SPREJELI Z NAVDUŠENJEM.

KAJ PA O DELU MENIJO UČITELJICE?

Projekt Berem z medvedkom mi je všeč, saj otroke motivira in spodbuja k branju, posredno tudi k zapisovanju svojih občutij in doživetij z medvedkom. To se pokaže še zlasti pri učencih, ki imajo težave pri branju. Ob branju z medvedkom pa si učenci bogatijo besedni zaklad in urijo pisanje.
Letos sem bila s projektom manj zadovoljna, saj s partnersko šolo ni bilo čutiti pravega sodelovanja oziroma si oni ta projekt zamišljajo drugače. Mi smo jim poslali našega medvedka in njegovo predstavitev, oni pa nam svojega niso poslali.
Ob koncu leta so nam vrnili le našega medvedka in predstavitev svojega.

Anica Bobnar

V projektu Berem z medvedkom sodelujem že drugo leto. Moji letošnji učenci v preteklem šolskem letu niso bili vključeni .
V začetku šolskega leta sem jih seznanila s potekom dela. Bili so navdušeni in so se prostovoljno odločili za sodelovanje. Knjižice projekta Berem z medvedkom iz preteklega leta so z zanimanjem prebirali in nestrpno pričakovali svojega medvedka, ki je pripotoval iz Indonezije (prinesla sem jim ga s potovanja).
Že prvi dan so se čustveno navezali nanj. Kar težko so se poslovili od njega, preden smo ga poslali v Domžale. Takoj, ko so ga dobili, bi ga najraje vsi odnesli domov. Prav vsi učenci so izkazali prijeten čustveni odnos do plišaste igrače. V razredu so ga prenašali sem ter tja ,se z njim pogovarjali, mu peli pesmice, ga stiskali k sebi in se istovetili z njim. Učenci so v naslednjih dneh vzeli medvedka domov in zapisali, kaj vse so počeli z njim, pa tudi branju so se resneje posvetili. Starši so to mojo izjavo potrdili.
Zelo so bili veseli medvedka Bralka, ki so jim ga poslali učenci iz OŠ Dob. Vsak dan ga je nekdo odnesel domov , nekateri celo dvakrat ali trikrat. Opisovali so doživetja z njim, mu brali, pisali pesmice , akrostihe, rebuse, ga narisali in se celo igrali in zabavali z njim.
Mislim, da je branje z medvedkom na tej stopnji še primerno in koristno.

Erna Hribar

Vsak dan je bil Uhec pri enem izmed učencev doma, se z njim igral, bral, spoznaval člane družine in popestril družinsko popoldne. Tudi starši so bili zadovoljni, saj učencev ni bilo potrebno spodbujati k branju. Vsak učenec se je tisti dan, ko je imel medvedka, zelo potrudil, da sta skupaj brala in spoznavala junake knjig.
Učenci so prebrali veliko knjig, se o njih razpisali, in zgodbice ilustrirali. Izdelke so prinesli v šolo, kjer smo jih zbrali, in izdelali razredno knjižico.
Napočil je trenutek, ko smo s morali posloviti od Uhca. Skupaj z razredno knjižico smo mu zaželeli srečno pot in poslali prisrčne pozdrave našim novim prijateljem.
Mi pa smo sklenili, da bomo tudi prihodnje leto brali z medvedkom, saj nam je v njegovi družbi lepo in z veseljem prebiramo knjige.

Jožica Unetič

V projekt Medvedek bere sem se z veseljem vključila v letošnjem šolskem letu. O projektu sem marsikaj dobrega slišala že prej od kolegic.
Tudi sama sem se v času poučevanja srečevala z otroki, ki so odklanjali branje in iskala načine s katerimi bi jih motivirala. Zato sem se tudi odločila za sodelovanje v projektu Medvedek bere.
Učenci so medvedka z veseljem sprejeli. Sami so mu dali ime. Nekaj časa je bil z nami v razredu. Vsi smo se mu predstavili in nas je dodobra spoznal.
Čez nekaj časa so ga učenci začeli nositi domov. Komaj so čakali, da bodo prišli na vrsto. Z veseljem so ga prinesli nazaj in nam predstavili, kaj so z njim počeli in katero zgodbo so prebrali skupaj z medvedkom in starši.
Ko so vsi dobili medvedka, smo ga poslali našim prijateljem v Dobrno. Z učenci smo komaj pričakali paket z njihovim medvedkom.
Našega "partnerskega" medvedka smo se zelo razveselili in z zanimanjem smo vsak dan prebrali zapise naših dopisnikov. Z veseljem so tudi nosili medvedka domov in mu brali in v zvezek zapisovali kar dolge obnove. Nato smo medvedka z zgodbami poslali nazaj in sedaj težko pričakujemo našega. Upamo, da kmalu pride.
Projekt Medvedek bere pozitivno vpliva na otroke, saj komaj čakajo, da dobijo medvedka in ga nesejo domov. Zgodbe mu z veseljem prebirajo, saj so jih nekateri prebrali več, drugi pa so želeli medvedka odnesti domov večkrat. Tudi z veseljem in ponosom so svoje zgodbe prebirali sošolcem in sošolkam.
Mislim, da ob medvedku učenci lažje premostijo težave ob branju, saj pozabijo na samo branje, s tem ko berejo medvedku. Želim si še več takih projektov.

Mateja Trampuš

Na začetku leta sem učence povprašala, če želijo sodelovati v projektu Medvedek bere. Bili so navdušeni. Način dela so že poznali, saj so v njem sodelovali že prejšnje šolsko leto. Prijavili smo se za delo v projektu. Kmalu smo dobili partnersko šolo iz Velikega Gabra. Ker je učence medvedek Potepinček pospremil v tretji razred, smo lahko hitro začeli z delom. Že v novembru smo medvedka skupaj z glasilom, v katerih so se učenci na kratko predstavili, v paketu poslali v osnovno šolo Veliki Gaber. Nestrpno smo pričakovali, kdaj bo tudi za nas prispel paket.
Pa smo ga po Novem letu le dočakali. Najprej smo pozdravili medvedka Maxa, nato pa z zanimanjem prebrali vse njihove pisne prispevke, ki so nam jih poslali. Prijazno smo ga sprejeli medse in ga vzljubili. Razkazali smo mu šolo in njeno okolico. Z njim je vsak izmed učencev preživel nekaj zanimivih dni. Tako je Max spoznal veliko novih krajev. Prebrali smo mu veliko zgodbic in z njim lepo ravnali. Učenci so večinoma posegali po knjigah za bralno značko, domače branje, še vedno pa zelo radi prebirajo pravljice.
V spisih, ki so jih napisali, so predstavili, kako je potekal dan z medvedkom, kaj so mu prebrali in kaj jim je bilo v prebranih zgodbah najbolj všeč.
Vsak učenec je vsaj enkrat vzel medvedka domov. Prav vse deklice so nestrpno pričakovale, kdaj bo Max njihov gost doma. Žal pa je v razredu tudi nekaj dečkov, ki niso bili prav posebno navdušeni, ko so bili na vrsti, da Maxa odnesejo domov. Malo jim je bilo "nerodno" odnesti igračo domov, ko pa se imajo že za tako "odrasle" fante. Kljub temu so vsi uspešno opravili svojo nalogo.
Zbrane literarne prispevke smo v maju skupaj z medvedkom odposlali nazaj učencem v Veliki Gaber. Želimo jim čim več prijetnih trenutkov ob branju naše pošte.
V času sodelovanja v projektu sem opazila, da je mnoge učence medvedek Max motiviral za branje. Pri mnogih učencih se je izboljšala tehnika branja in besedni zaklad se je obogatil. Max je popestril tudi marsikatero našo učno uro in tako je bilo naše delo bolj zanimivo.

Sonja Murn

V projektu sodelujem že drugo leto. Prvič sem bila razrednik 3.razreda, v letošnjem letu pa sem razrednik 1.razreda. Seveda se delo od razreda do razreda razlikuje. Predvsem v 1.razredu so imeli učenci nekaj težav z zapisom svojih doživetij z medvedkom, ker še niso znali dobro pisati. Čeprav sem jim razložila, da lahko tudi samo narišejo kaj so z njim počeli, ali ilustrirajo knjigo, ki so jo brali z medvedkom, so nekateri zapisovali z besedami. In ker se otroci zelo radi primerjajo med sabo, so to poskusili tudi tisti, ki to še niso obvladali. Tako so nastali izdelki, ki so bili težko berljivi ali pa so bili izdelki otrokovih staršev.
Moti me tudi to, da je delo v tem projektu od šole do šole drugačno. Vsak si ta projekt malo drugače predstavlja in tako nastanejo velike razlike. Nekateri se trudimo in sproti pošiljamo izdelke na internetne strani, nekateri pa tega ne storijo niti na začetku, niti na koncu projekta.
Tudi pri točkovanju ni vse jasno. Na potrdilih o sodelovanju v projektu, ni zapisano, koliko točk je to sodelovanje vredno in tako si vsak razlaga po svoje. Mislim, da zapis števila točk na potrdila le ni tako zahtevna stvar in bi bila lahko izvedljiva, s tem pa bi rešili marsikatere nejasnosti.
Sicer pa je sama ideja projekta zelo dobra, saj s tem spodbuja poslušanje in branje knjig in hkrati spoznavanje različnih krajev in ljudi. Tudi učenci so bili zelo zadovoljni in so komaj čakali, da dobijo medvedka.

Tatjana Kostić

Sodelovanje v projektu Medvedek bere je povečalo motivacijo za branje in pripovedovanje. Otroci so izboljšali tehniko branja in branje z razumevanjem. Nenehno so širili besedni zaklad. Horjulski Bučko je z otroki bral in pisal svoj Dnevnik, razredni medvedek Jaka pa je letos postal raziskovalec.
Ob koncu se želim v imenu razredne skupnosti drugošolcev bršljinske šole in njihovih staršev, medvedka Srečka, predvsem pa v svojem imenu zahvaliti horjulskim drugošolcem in njihovi razredničarki Romandi Jelici Bizaj ter računalnikarju za prizadevno sodelovanje z nami.

Marija Vesna Frank