POZDRAVLJENI NAŠI NOVI PRIJATELJI IZ DOLENJSKIH TOPLIC

Lep pozdrav vam, draga učiteljica in vašim učencem.

V našem razredu je 23 učencev, 12 deklic in 11 fantov. Doma smo iz bližnjih vasi Novega mesta in v bližnjem okolišu Bršljina. Več kot polovica učencev našega razreda se vozi v šolo z avtobusom.
Smo pridni in delovni, a včasih dela tudi ne opravimo tako, kot bi želela naša učiteljica. Vsak dan so pri našem pouku po eno uro prisotni tudi učenci Romi. Do njih smo strpni in jim pomagamo. V veliko pomoč pri medsebojnih odnosih nam je naša učiteljica Jožica Unetič.

Naša šola je v naselju Bršljin. V njej imamo poleg ostalih prostorov tudi veliko in bogato knjižnico, ki jo vsi učenci radi obiskujemo. Tako nam ni težko priti do knjig, ki jih beremo skupaj z našim medvedkom Jako.

Naš medvedek je obiskal že vse učence, zato vam ga skupaj s knjižico pošiljamo. Upamo, da vam bo všeč. Z njim smo preživeli prijetne urice doma in v šoli.

Kaj vse smo delali z našim medvedkom, kaj vse smo mu prebrali in kje vse nas je spremljal, smo pridno zapisovali.
Težko smo se poslovili od njega. Ob slovesu smo Jaki napisali nekaj napotkov in želja, ki ga bodo spremile na pot.

Jaka!

Ob odhodu na drugo šolo ti želimo srečno in varno pot.
Upam, da te bodo učenci in bodoči prijatelji toplo sprejeli in lepo skrbeli zate.
Želimo ti, da spoznaš čim več novih prijateljev in z njimi doživiš veliko zanimivega.
Jaka, ne bodi žalosten. Lepo se imej in kmalu se vrni! Pogrešali te bomo!

Tvoji prijatelji iz OŠ Bršljin Novo mesto

UHEC NA OBISKU

Težko smo pričakovali medvedka naših prijateljev iz osnovne šole Dolenjske Toplice. Zato smo prav vsi poskočili od veselja, ko nam ga je naša učiteljica prinesla lepo zavitega v škatli. Previdno smo jo odprli in naš pogled se je zazrl v svetlega medvedka Uhca. Vsak ga je pobožal in mu zaželel dobrodošlico. Položili smo ga na učiteljičino mizo, kjer nas je spremljal pri našem dopoldanskem delu.

Uro slovenskega jezika smo tisti dan namenili našemu novemu prijatelju in knjižici, ki so nam jo poslali učenci. Iz nje smo spoznali mnogo zanimivega o njihovem kraju, njihovem delu in življenju. Slikovni material, ki so nam ga poslali, smo obesili v medvedkov kotiček, sestavke iz knjižice pa smo prebrali. Dogovorili smo se, da bo Uhec vsak dan potoval z nami domov, mi pa bomo zapisovali doživetja z njim.

Vsak dan je bil Uhec pri enem izmed učencev doma, se z njim igral, bral, spoznaval člane družine in popestril družinsko popoldne. Tudi starši so bili zadovoljni, saj učencev ni bilo potrebno spodbujati k branju. Vsak učenec se je tisti dan, ko je imel medvedka, zelo potrudil, da sta skupaj brala in spoznavala junake knjig.

Učenci so prebrali veliko knjig, se o njih razpisali, in zgodbice ilustrirali. Izdelke so prinesli v šolo, kjer smo jih zbrali, in izdelali razredno knjižico.

Napočil je trenutek, ko smo s morali posloviti od Uhca. Skupaj z razredno knjižico smo mu zaželeli srečno pot in poslali prisrčne pozdrave našim novim prijateljem.

Mi pa smo sklenili, da bomo tudi prihodnje leto brali z medvedkom, saj nam je v njegovi družbi lepo in z veseljem prebiramo knjige.

Učenci 3.a in učiteljica Jožica Unetič

PETER PAN

V London je živela družina s priimkom Darling. Štela je očeta in mamo, ter Wendy, Mihaela in Johna. Wendy je vsak večer Mihaelu in Johnu pripovedovala čudovite zgodbe o Petru Panu. Nekoč, ko so se otroci ravno odpravljali spat, je skozi odprto okno otroške sobe priletel Peter Pan. Vse tri je povabil v Deželo nikjer in nikoli in vsi so se strinjali. Naučil jih je leteti. Za to znanje so potrebovali vesele misli, vero vase, upanje in ščepec zlatega prahu vile Zvončice. Odleteli so v Deželo nikjer in nikoli. Vila Zvončica, Mihael in John so odleteli na otok, Peter Pan, in Wendy pa sta šlagledat morske vile. Na otoku so Mihael, John in vila Zvončica iskali indijance. Imeli so smolo. Indijanci so jih ugrabili in odvedli v vas. Peter Pan in Wednysta med tem občudovala vile, dokler ni mimo priplul čoln. V njem je bil zlobni kapitan Kljuka ter ugrabljena deklica indijanka. Ker kapitanu ni povedala, kje živi Peter Pan, jo je peljal k ladji, da jo bo vrgrl h krokodilu. Peter Pan jo je neopazno rešil. Odnesel jo je nazaj v indijansko vas. Poglavar je priredil slavje, Kljuka pa med tem ugrabil Zvončico. in ta mu je morala povedatikje živi Peter Pan. Vendar se kapitanu ni posrečilo ujeti Petra, ujel pa je Wendy, Mihaela in Johna. Peter Pan je za to pravočasno izvedel, odletel tja, osvobodil otroke in pregnal pirate. Z ladjo je odletel v London. Tam so se otroci poslovili od Petra Pana in odšli spat.

V sredo je šel z mano iz šole medvedek uhec. Po poti domov sva se zelo zabavala. Bilo je lepo vreme. Ko sva prišla na most, sem mu pokazal potok Bezgavec, po katerem je plavala raca. Videla sva tudi vlak. Nisva še prišla do konca mostu, ko se je nebo pooblačilo. Začelo je rositi. Razprl sem džnik. Čez približno 5 minut je izza oblakov posijalo sonce. Brez težav sva prišla domov.

Doma sem naredil domačo nalogo, medvedek Uhec pa mi je pomagal. Potem sem medvedku Uhcu razkazal hišo in igrače. Prišel je tudi moj bratranec Anže. Odšli smo ven. Uhcu sem pokazal mlade psičke, muco, zajčke, in piščančke. Nato smo se odšli vozit s skiroji in kolesi. Uhec je izbral skiro. Podajali smo si tudi žogo. Odšli smo v hišo- Anže je moral domov.

Medvedku Uhcu sem prebral knjigo Peter Pan. Zelo je užival. Prebral sem mu tudi 101 dalmatinec, Robin Hood in Džungla in toisoč nevarnosti. Bil je večer. Bila sva zelo lačna in utrujena. Povečerjala sva in odšla spat. Imel sem se zelo lepo. Preživel sem krasen dan skupaj z medvedkom.

V petek sem prišel na vrsto, da prevzamem Uhca. Ime mi jeAnže, pišem pa se Pureber. Ko sem dobil Uhca, sem se zelo razveselil. Ko sva prišla domov, sva brž naredila domačo nalogo. Ko sva to opravila, sva vzela v roke knjigo. Brala sva Mačke iz visoke družbe. Ogledala sva si zanimivo risanko na televiziji, potem pa sva bral stripe, ki so bili zelo smešni in zabavni. Uhcu je bil najbolj všeč Tom in Jery. Kakšna velika škoda, da moram medvedka Uhca vrniti že jutri! Skupaj sva se imela zelo, zelo dobro. Vendar pa medvedka Uhca čaka še veliko mojih sošolcev. Želim si, da bi se z njim imeli vsaj tako dobro kot jaz.

Bilo je jutro in v soboto sem dobila medvedka. Bil mi je zelo všeč. Odšli smo k bratrancu v črnomelj, Pokazala sem jm medvedka. Odšli smo se ven igrat. Nataknila sem si rolarje in odšla h gasilskemu domu. Tam sem se Rolala in v rokah sem imela medvedka. Fantje so igrali košarko. Kmalu je prišla mamica in rekla, da gremo jest. Po kosilu smo se odločili, da si bomo ogledali film Lassie. Uhec je užival v mojem naročju. Kmalu smo se odpeljali domov. Doma sva se z bratcem igrala v igralnici. Jaz sem se igrala z Uhcem, Maj pa je imel svojega medvedka. Upam, da se je imel Uhec lepo z menoj.

V četrtek sem dobil medvedka Uhca. Ko sem šel iz šole, sva se na poti domov pogovarjala. Doma sva skupaj naredila domačo nalogo. Pokazal sem mu svojo sobo, Nato pa sva se igrala. Po igranju sem mu pokazal svoje ribice v akvariju. Ugotovila sva, da je ena ribica umrla. Nato sva odšla brat knjige. Brala sva knjigo O pustu in zakletem gradu. Po večerji sva se umila, preoblekla in odšal v posteljo. Nekaj časa sva se še pogovarjala, nato pa sva v objemu zaspala. V petek sem v šoli medvedka predal sošolcu.

Moje ime je Uhec. Zelo rad imam otroke, ki se znajo lepo igrati in učiti. Najlepše mi je takrat, ko me učenci vzamejo domov. Nekega dne sem bil pri Hermini. Tam sem spoznal nove prijatelje s katerimi sem se veliko igral. Hermina je bila z menoj zelo prijazna. Včasih mi je prebrala kakšno zgodbico, da sem laže zaspal. Gledala sva tudi filme, ter poslušala glasbo. Kmalu sva se morala posloviti. Obljubila sva si, da bova oba pridnain imela rada druge, ter se bova kmalu spet srečala.

Tiste dni, ko je bil medvedek pri meni, sva moji mamici pomagala zaliti rože. Bilo je zelo vroče. Sonce je močno pripekalo in z medvedkom sva bila zelo vroča. Ko sva pojedla sladoled, je bilo takoj bolje. Ker sva bila pridna, naju je mamjca nagradila z mrzlim, mrzlim sokom.

Nekoč je bilo 25 kositrnih vojakov. Vsi so bili bratje, zakaj narejeni so bili iz iste kositrne kuhinjske žlice. Na ramah so imeli puške in gledali so naravnost predse. Zelo čedni so bili v svojih rdečih in modrih uniformah. Le eden je bil brez ene noge. Vendar je na eni nogi stal prav tako pokončno kot vsi drugi na dveh.