POZDRAVLJENI!

Smo učenci 2.c razreda. V razredu je 9 deklic in 12 dečkov. Med nami so tudi trije učenci Romi. Naša razredničarka je Ida, učiteljici v podaljšanem bivanju sta Sonja in Suzana. Delamo po programu Korak za korakom. Naša šola stoji ob obrobju Novega mesta v Bršljinu. To je blizu ceste, ki pelje proti Ljubljani. Pohvalimo se lahko z veliko zelenja okoli šole, v bližini pa je tudi gozdiček. Imamo 26 oddelkov, približno 40 učiteljev. Sodelujemo v številnih projektih. Že nekaj let imamo EKO zastavo. Bršljin se je v zadnjem času zelo razvil. Okoli nas je zraslo veliko trgovin.
Učenci hodimo v šolo peš, z vlakom ali pa z avtobusom.
V šoli smo se že veliko naučili. Bili smo že v računalniški učilnici. izdelujemo plakate, rišemo, telovadimo, se igramo. Smo dobri prijatelji.
S projektom Medvedek bere smo bili seznanjeni že od lanskega leta. Medvedku smo že lani dali ime Piki. Čeprav se že poznamo, smo se mu še enkrat predstavili, da je osvežil naša imena. Medvedek je bil pri vseh doma. Vsak je napisal kako je preživel dan z medvedkom Pikijem.
V januarju se bomo od medvedka Pikija poslovili in ga poslali drugemu razredu osnovne šole Cirila Kosmača v Piran.

Učenci 2.c razreda in razredničarka

V ponedeljek smo imeli pouk kot vsak dan. Med odmorom smo se igrali. Učiteljica Ida se kmalu vrnila v razred. V roki je imela paket. Odprli smo ga. V njem je bil medvedek in zvezek. Posedli smo se v krogu na tla. Vedeli smo, da je medvedek prišel iz Pirana. Medvedku smo se predstavili in prebrali medvedkove dogodivščine.

Ugotovili smo, da je tudi temu medvedku ime Piki. Učiteljica mu je zbrala prvega gostitelja. Ta čast je doletela sošolca Klemna.

V ponedeljek nam je učiteljica prinesla medvedka Pikija. V krogu smo se mu predstavili in učiteljica je določila, kdo ga bo odnesel domov. Na srečo sem bil na vrsti ravno jaz. Družbo mi je delal med poukom in v podaljšanem bivanju. Pomagal mi je narediti domačo nalogo. Ko sem odhajal domov, sem ga dal v nahrbtnik. Doma sem ga vzel iz nahrbtnika in si ga dobro ogledal. Medvedek je svetlorjave barve. Ovira ga le vrvica na vrhu glave. Zelo mi je všeč, ker je majhen in ljubek.

V ponedeljek smo iz Pirana dobili medvedka Pikija. Ko je učiteljica prišla v razred z medvedkom in lepo knjigo, smo se vsi zelo razveselili. Stekli smo na preprogo in se mu najprej predstavili. Nato smo si ogledali knjižico, ki je prispela poleg medvedka Pikija. Brali smo jo kar nekaj časa. Piki iz Pirana je zelo užival. Ko smo nehali brati knjige, smo izžrebali učenca, ki je vzel Pikija domov. To je bil Klemen.

V ponedeljek smo dobili medvedka Pikija. Poslali so nam ga učenci drugega razreda iz Pirana. Učiteljica nam ga je predstavila in prebrala knjižico. Vsak je Pikija prijel v roke in se mu predstavil. Sedaj bo Piki nekaj časa z nami, da nas bo bolje spoznal.

V ponedeljek smo dobili medvedka Pikija. Poslali so nam ga iz osnovne šole v Piranu. Prebrali smo, kaj so nam napisali otroci. Ogledali smo si njihovo lepo šolo na fotografiji. Vsi smo se medvedku Pikiju predstavili. Medvedka je domov odnesel sošolec Klemen. Kmalu ga bom domov odnesel tudi jaz. Z njim bom preživel lepe popoldneve in večere.

V ponedeljek smo dobili medvedka Pikija. Pripotoval je iz Pirana. Nato smo prebrali, kaj so nam napisali otroci. Na sliki je bila tudi njihova šola. Medvedka je domov odnesel Klemen . Kmalu ga bom domov odnesel tudi jaz. Skupaj bova preživela lepo popoldne.

V ponedeljek je učiteljica prinesla v razred medvedka. Posedli smo se v krog in prebrali njihovo knjižico. Medvedka smo vsi občudovali. Najprej se nam je predstavil on, potem pa smo prebrali knjižico in spoznali otroke iz Pirana. Njihova knjižica je zelo lepa. Na koncu smo se predstavili tudi mi. Domov ga je vzel Klemen.

V ponedeljek smo dobili medvedka Pikija. Pripotoval je iz Pirana. Učenci so izdelali knjigo. V njej so lepe predstavitve. Vsak je medvedka vzel v roke in se mu predstavil.

V soboto sem dobila medvedka Pikija. Ob treh me je oči prišel iskat. Odpravila sva se v BTC po nakupih. Potem sva šla domov in smo pojedli kosilo. Po kosilu sva s Pikijem razmišljala, kaj bi se igrala. Potem sva šla k moji prijateljici Maji. Tam smo se igrali. Potem sva šla z medvedkom spat.

V petek 6.4 2001 sem dobil medvedka Pikija. Ko sem prišel domov, še nisem pomislil na Pikija. Zato je čakal do desete ure zvečer, da sem ga vzel iz nahrbtnika. Zvečer sva skupaj zaspala.

V soboto 7.4 2001 je Piki spal do devetih. Zbudil naju je moj brat, ko je prižgal računalnik. Piki se je na računalnik dobro spoznal. Verjetno ga je že videl pri drugih otrocih.

V nedeljo sva se zbudila bolj zgodaj. Malo sva zamudila Telebajske. Potem so bile še risanke. Ni mogel iti z mano, ker se je zamazal. Eno uro je bil sam doma. Zvečer sva šla skupaj spat.

Medvedek Piki je bil pri meni doma tri dni. Skupaj sva se igrala in gledala televizijo. Vsak dan, ko sem prišel domov, mi je pomagal narediti domačo nalogo. Popoldne in ob večerih me je poslušal, ko sem igral na violončelo. Ko je bila na televiziji risanka, sem ga vzel v naročje ali pa je sedel poleg mene. Zvečer me je spremil v kopalnico, kjer sva si umila zobe. Ko sem šel spat, sem ga položil na mizo k budilki. Tu me je počakal do naslednjega jutra, ko je zazvonila budilka. Močno se jo je

prestrašil. Zjutraj mi je skočil v torbico in odšel z mano v šolo. Šel bo k novemu prijatelju, kjer bo doživel še mnogo lepih stvari.

Lisica je imela mlade. Šla je v potok prat plenice prat. Mlade lisičke je pustila doma. Ko jih je oprala, jih je obesila in odšla domov. Ko je prišla do kočice, je videla male lisičke pod klopjo in za vrati grdino. Rekla ji je, naj gre ven iz njene hiše. Grdina je zarenčala in lisica se je ustrašila in zbežala. Srečal ji je volk in jo vprašal: Kaj pa je? Grdino imam v hiši. Pojdiva jo bom jaz pregnal. Ko sta prišla do kočice, je volk rekel Grdini : Pojdi ven. Grdina je zarenčala. Oba z lisico sta stekla stran in zajokala. Srečal ju je medved. Rekel je: Kaj je narobe? Moja botrica ima grdino v hiši. Pojdimo jo bom jaz pregnal. Ko so prišli do hiše, jim je medved rekel: Pojdi ven! Grdina je zarenčala. Vsi žalostni so odšli od hiše. Srečal jih je zajec. Vprašal jih je, kaj je narobe. Odgovorili so mu: Kaj bi tebi govorili, ko pa še sami nismo kos. Zajec je rekel, da bo on poskusil. Ko so prišli do hiše, je zajec rekel grdini naj gre ven. Grdina je zarenčala in zajec je pobegnil. Srečala jih je rusica. Povedali so ji, da imajo grdino v hiši. Rekla jim je, da bo grdino pregnala. Šla je v hišo in grdino prvič špiknila. Grdina je pobegnila.

Volk se je ozrl v krošnjo visokega kostanja in zagledal rumenolično polno luno. O kako se je razveselil! Hitro se je odločil, da jo ugrabi. Zapodil se je proti visokim hribom in jo skušal doseči. Potem je zlezel na visoko smreko in ubogo luno zgrabil za polno lice. Odnesel jo je domov in jo postavil v svojo votlino, kjer je luna v svoji žalosti začela jokati.

Nekoč je živel medvedek. Ime mu je bilo Piki. Zelo rad je jedel sladkarije. Ni si redno umival svojih zobk. Nekoč ga je zob zelo bolel. Takoj je moral k zobozdravniku. Zelo se ga je bal. Odprl je usta. Zobozdravnik je bil zelo prijazen. Piki ga je ubogal. Zobozdravnik mu je očistil zobek in mu dal zdravilo. Pokazal mu je tudi, kako se pravilno umiva zobke.

Obljubil mu je, da ga bo redno obiskoval. Seveda, da bo tudi skrbel za svoje zobke.

Juri Muri se ni hotel umivati, zato je odšel v Afriko, ker je mislil, da se črnci ne umivajo. V Afriki je spoznal veliko živali: slona, noja, opico, zebro, krokodila… Spoznal je zamorskega kralja. Tudi Juri Muri se je moral v Afriki umivati, zato se je vrnil domov.

Kmet in njegova žena sta našla majhnega psička in ga poimenovala Pipo. Tisto leto je bila huda zima. Mali Pipo je večinoma časa preživel ob domači peči. V hiši je živela tudi mačka Flora. Le ona je poznala psička, medtem ko druge živali še smrčka niso videle. Nekega dne sta se kmet in njegova žena odpeljala na tržnico. Takoj ko je stari avto izginil za gričem so vse živali prišle v hišo. Konj, krava, pujs, race ali puran - le kdo bo prvi v hiši? Ko jih je zagledal, se jih je prestrašil. Saj te ne bomo požrli, mu je rekla krava Šeka. Vsi so se prerivali, da bi ga lahko od blizu pogledali. Nekateri so se hoteli dotakniti njegovega kožuščka, drugi so hoteli videti njegove oči, predrzna raca ga je celo povlekla za rep. Drugi so mu hoteli ugovarjati. Kokoška je vsa razburjena položila nekaj puha. To je vse kar je ostalo od mojega piščančka. In če ga dobi lisica? Zanjo bo to grižljaj. Vsi so se odpravili ven, da bi kokoški pomagali pri iskanju. Pipo je povohal piščančkov puh in se odpravil na pot. Pipo je zavohal piščančka in ga dal na glavo. Konj, krava, pujs in puran so od presenečenja ostrmeli. Kokoška pa je od veselja zajokala.

Nekoč je živela majhna deklica. Oče in mama sta ji že umrla in bila je taka sirotica, da ni imela niti sobice, kamor bi se zatekla, niti postelje, v kateri bi spala. Imela je le obleko, v katero je bila oblečena in koščke kruha, ki ji ga je dala osamljena duša. Bila pa je dobra in mila. Ker je bila na svetu tako sama in zapuščena, je odšla po svetu. Tam zunaj na polju je srečala siromaka, ki ji je rekel, kako je lačen. Dala mu je skorjico kruha. Siromak se ji je zahvalil. Šla je naprej in srečala otroka, ki je jokal, ker ga je zeblo v glavo. Snela je kapico in mu jo je dala. Hodila je še nekaj časa. Spet je naletela na otroka, ki je zmrzoval brez jopice. Dala mu je svojo jopico. Potem je srečala še enega otroka, ki jo je prosil za krilo in tudi to je podarila.. Pričelo se je temniti in deklica je prišla v gozd, tam pa je spet srečala otroka, ki jo je prosil za srajčko. Ubogo dekletce je pomislilo: Prav lahko mu dam srajčko, saj je že temna noč in me ne bo nihče videl. Slekla si je srajčko in podarila tudi to. In ko je stala, ni imela na sebi prav ničesar. Nenadoma so se usule zvezde z neba in bili so sami svetli srebrni tolarji. Čeprav je pravkar podarila srajčko, je imela na sebi novo srajčko iz najfinejšega platna.

Nekoč so pujsek, račka in goska sklenili, da si bo vsak naredil svoj dom. Pujsek je šel v gozd in si iz desk, žebljev naredil dom. Račka je šla v gozd in si iz listja in vej naredila svoj dom. Goska je šla tudi v gozd in si iz mahu in vej naredila svoj dom. Nato je šel volk k rački in ji rekel: Odpri mi vrata.

Če mi ne odpreš ti hišo podrem. Prav tako je rekel goski. Obema je podrl hišo. Goska in račka sta odšli k prašičku. Tam so skuhali polento. Ker je bil volk lačen, so mu vrelo polento stresli na taco. Volk je potem zbežal in jih zavedno pustil na miru.

Nekoč je živela revna deklica, ki ji je bilo ime Bogdanka. Kruh si je služila s šivanjem pri grajski gospe. Ker je imela veliko dela, si je nekoč zaželela škarjice, ki bi jim ukazala in te bi začele šivati. To željo je slišal ptiček in ji jo izpolnil. Grajska gospa je bila zadovoljna in jo je vprašala, kako to, da vse naredi hitreje. Bogdanka ji je povedala po pravici, zato je bila izgnana iz gradu. Gospe pa škarjice niso ubogale in so ji razrezale obleke. Bogdanka se ni hotela vrniti nazaj na grad, ampak je ostala sama in si služila kruh s čudežnimi škarjicami.

Nekoč je živela deklica, ki ji je bilo ime Rdeča kapica. Nekega dne ji je mama rekla, da naj gre k babici. Mama ji je dala potico in vino in že se je odpravila. Ko je hodila po gozdu se je zabavala in prepevala.. Srečala je volka. Bila je preplašena. Vprašal jo je kam je namenjena. Rdeča kapica je odgovorila, da nese košaro dobrot k bolni babici, ki ne živi daleč od tod. Volk je hitro odšel. Rdeča kapica je nabrala šopek rož in hodila naprej. Končno je prispela do babičine hiše. Potrkala je. Babica je rekla naj kar vstopi. Vstopila je in pozdravila babico. Bila je drugačna. Imela je velike oči, velika ušesa in velika usta. Odgovorila je, da zato, da jo lažje vidi, sliši in požre. Rdeča kapica se je ustrašila. Na postelji je ležal volk preoblečen v Rdečo kapico. Rdeča kapica je vreščala. To je slišal lovec, ki se je sprehajal po okolici. Hitro je pritekel v hišo in ustrelil volka. Lovecje potem iz trebuha potegnil še živo babico. Skupaj so pojedli mamine dobrote.

Nekoč sta živela dedek in babica. Rada bi otroka. Prepirala sta se kaj naj bi imela deklico ali dečka. V hišo je priskakljala žogica. Žogica jima je rekla, da je lačna. Čudila sta se, da ima žogica usta, roke in noge. Babica in dedek sta šla v pekarno in mlekarno po hrano. Žogica jima je začela peti in plesati.. Razbila je vrč. Priletel je zmaj in žogico odnesel. Ko sta prišla dedek in babica domov, sta iskala žogico. Dedek je videl razbit vrč. Mislila sta, da je žogica zbežala. Vzela sta boben in lajno in zapela pesem:

Vsakogar sta spraševala, če je kdo videl žogico Nogico. Črpalkar, kužek in ptiček Kraljiček so iskali žogico Nogico in jo našli pri zmaju Tolovaju. Vsi so pihali in zmaja je odneslo. Žogica Nogica pa je ostala pri dedku in babici.

V neki vasi je živela vdova, ki je imela hčerko edinko. Živeli sta v hiši z raztrgano slamnato streho. Na podstrešju pa sta imeli kokoši. Mati je pozimi hodila v gozd po drva, poleti nabirala jagode in v jeseni paberkovala po polju. Hčerka pa je vsak dan nosila jajca v mesto. Nekoč poleti pa je mati zbolela. In hčerka je morala sama v gozd. Vzela je košaro in kos črnega kruha in šla v gozd. Ko je napolnila košaro, je odšla do studenca, sedla in vzela kos črnega kruha. Kar iznenada se je pred hčerko prikazala neka stara žena. Rekla ji je, da ni imela cel dan niti koščka kruha v ustih. Dala ji ves svoj kruh. Stara žena ji je v zahvalo dala lonček. Če ga boš postavila doma na mizo in rekla: Lonček kuhaj! Ti bo toliko nakuhal , kolikor boš hotela. In ko boš mislila da imaš dovolj, reci: Lonček, stoj! in takoj bo prenehal kuhati. Dala ji je lonček in izginila. Ko je prišla domov, je materi povedala kaj se je zgodilo. Takoj je na mizo postavila lonček, in rekla: Lonček kuhaj! Ko se je obrnila je bil krožnik že poln kaše. Spet je rekla: Lonček stoj! in lonček je nehal kuhati. Takoj sta sedli in začeli jesti.Ko sta se pošteno najedli je hčerka vzela košaro, naložila jajca in šla v mesto. Dolgo je mogla čakati da je prodala vse. Med tem ko je hčerka prodajala jajca je mati rekla: Lonček kuhaj! Ko se je obrnila je bil krožnik poln. Še po skodelico moram in po žlico. Ko pa se je vrnila, se je iz lončka hudo valila kaša. Kaša se je valila iz lončka na mizo, z mize na klop in s klopi na tla. Pozabila je reči: Lonček stoj! Kaša se je še valila iz lončka. V sobi je bilo toliko kaše, da je morala stara žena v vežo, od tam pa še višje na podstrešje. Na srečo se je hčerka vrnila domov in lonček ustavila. Lonček je nehal kuhati, vendar je bilo kaše že po celi vasi. Kmetje, ki so se zvečer vračali s polja domov, so se morali pregristi skozi kašo do doma.

Neki kralj je imel na svojem vrtu prelepo jablano, ki je rodila zlata jabolka. Vsako noč je zmanjkalo eno jabolko. Kralj je imel tri sinove, naročil jim je naj ponoči stražijo. Prvi in drugi sin nista videla ničesar, tretji sin pa je videl zlato ptico. Odstrelil ji je tri zlata peresa. Kralj je obljubil kraljestvo tistemu sinu, ki mu bo prinesel zlato ptico. Prvi in drugi sin sta šla po svetu in kmalu pristala pri roparjih. Mlajši sin pa je bil dobrega srca in je s pomočjo medveda, hitrega konja in morske deklice našel zlato ptico. Na poti domov je rešil svoja brata pred vešali. Ko sta brata videla, da ima najmlajši zlato ptico, sta ga napadla, vzela morsko deklico in najhitrejšega konja. Na pol mrtvega mlajšega sina je rešil medved. Kralj je kmalu spoznal, da je zlato ptico našel najmanjši sin. Prva dva sinova sta od strahu pobegnila z gradu. Tretji sin je dobil kraljestvo in za ženo vzel morsko deklico.

Šolarji so zapustili šolo. Šoli je bilo dolgčas po šolarjih. Komaj je čakala otroke. Zdelo se ji je, da je že dolgo sama. Spomnila se je na tiste, ki so ji nagajali in pa tudi na tiste, ki so bili pridni. Vprašala je rože, kdaj pridejo otroci. Rože so odgovorile : 1.septembra.

Nekoč so v mali vasi živeli otroci. Vse hiše so bile bele. Otroci nikoli ne pospravijo copat, preden gredo spat. Zjutraj jih iščejo vsepovsod, ker copatkov ni nikjer. Mamo sprašujejo, kje so , kje so njihovi copati. Mama pa jim odgovori, da jih je odnesla muca Copatarica. Otroci so popili vroč kakav. Nato so se zbrali in šli iskat muco Copatarico. Hodili so skozi gozd, pogledali so za vsak grm, da bi našli mucin dom. Zeblo jih je v noge. Sredi gozda so našli belo hišico. Nad vrati je bil napis : MUCA COPATARICA. Muca jih je slišala in jim je odprla vrata. Povabila jih je v hišo. Na polici je imela lepo zložene copate. Vsi so bili čisti in zakrpani. Otroci so komaj prepoznali svoje copatke. Bobku pa je muca obljubila, da mu bo zašila nove copatke. Drugi otroci pa so jo prosili, naj tudi njim zašije copatke. Nato so odšli domov. Muca jim je mahala in jim rekla, da vsem sešije nove copatke.

Nekoč je Podganica pometala prag svoje hiše. Zagledala je novčič in si rekla: “ Kaj naj si kupim? Orehe ali želode. Ne, ne bom trla orehov. Lahko si poškodujem zobe. Že vem, kaj si bom kupila. Kupila si bom lep rožnat trak.” In res si je Podganica kupila lep rožnat trak. Mimo je prišel bivol in jo vprašal. Podganica mila, Podganilca lepa, bi se z mano poročila. Podganica ga je vprašala: Kakšen glas imaš? Muu, mu… Ne ta glas me že ne bo strašil. Mimo pride muca. Pred oknom se ustavi in vpraša Podganico, če bi se z njim poročila. Kakšen glas pa imaš? Je spet vprašala Podganica. Mjav, mjav. Pa bi se poročila s tabo je rekla.

Nekoč je živela muca Copatarica. Ko so šli otroci spat, so za sabo pustili velik nered. Nekoč je prišla k njim muca. Videla je, da ne pospravljajo svojih copatk. Copatke je pobrala in jih je odnesla domov. Otroci so zjutraj iskali copatke, vprašali so mamo. Mama jim je rekla, če jih niste pospravili jih je odnesla muca Copatarica. Otroci so šli iskat copatke k muci Copatarici.

Mami, rada bi bila ptiček. Ptiček. Majhen, velik. Ne vem. Tak ptiček, ki visoko leta. Letala bi čez drevesa in hiše. Zletela bi na morje in si ogledala ladje. Letala bi do oblakov in letal. Na mesec bi odletela in kukala na zemljo. Če bi bila ptiček, bi pozobala vse češnje in ti bi mi rekla sladkosnedka in ne bi bila huda name. Ampak pozimi bi te pa zeblo in lačna bi bila. Kadar bi deževalo bi bila mokra od kljunčka do repka. Burja bi te lahko kar odpihala. Veš kaj, mami, bom pa ptiček le takrat, kadar sije sonce.

Liza in Pavel sta najboljša prijatelja. Liza bo imela kmalu rojstni dan. Pavel je razmišljal o gusarski ladji, Liza pa o punčki s čarobno oblekico, Oči in mami sta kupila Lizi darilo. Pavel pa je bil užaljen. Liza se je igrala s punčko Suzi, Pavel ji je nagajal. Pavel je bil jezen. Pavel je z jezo brcnil punčko v kot. Liza jo je tolažila. Pavel vzame staro mamino krpo. Iz nje je naredil punčko. Položil jo je blizu punčke Suzi in se z njo igral. Vsi so se igrali skupaj.

Lola bo danes prvič sama ostala doma. Mamica jo objame. Reče ji, da če ji bo dolgčas naj gre k sosedi. Lola je bila žalostna. Gledala je televizijo, obrnila se je na glavo in v tistem trenutku se je nečesa domislila. Vzela je odejo. Iz rok ji je padla metla. Vzela je papir, metala lonce. Roke in noge si je zalepila. Vzela je brisačo. Šla je po posodo zasmeti. Naredilasi je velik otoček. Ko sta prišla domov oče in mama, sta bila huda. Lola je morala vse pospraviti na svoje mesto. Potem sta jo oče in mama objela.

Podganca je pometala in je našla novčič. Z njim si je hotela kupiti lešnik ali oreh. Vendar si je premislila in si kupila rožnat trak. Prevezala si ga je na repek. Mimo je prišel pes in jo vprašal: Podganca lepa, podganca mila, bi se z mano poročila? Daj da slišim tvoj glas. Pes je zalajal, vendar podganci njegov glas ni bil všeč.. Tudi osel, petelin, vol in jagenček niso imeli sreče, kajti podganici njihovi glasovi niso bili všeč. Mimo je prišel maček. Lepo je zamjavkal. Podganici je bil njegov glasv šeč, zato sta se poročila. Nekoč je podganica kuhala golaž, ker je bila majhna, ga ni mogla mešati. Prosila je mačka za pomoč. Maček jo je dvignil tako visoko, da je padla v golaž. Maček je pojedel podganco in golaž.

Bil je prvi pomladanski dan. Zunaj je sijalo sonce. Tinka se je odločila, da gre na sprehod. Sredi polja je v detelji zagledala zajčka. Pozdravil jo je in skupaj sta stekla proti gozdu. Ker ga Tinka ni dohitela, se je zajček ustavil in jo počakal. Skupaj sta se začela igrati in prekopicevati. Tako sta postala prijatelja. Zajček je živel skupaj s Tinko. Bližal se je dan, ko bi moral zajček domov. Nekega dne se je Tinka razjezila in zacepetala z nogami. Mamica jo je okregala. Tinka se ji je zlagala, da je to naredil zajček. Čez nekaj dni sta bila spet prijatelja in se igrala. Tinka je pila kavo in jedla kruh z maslom. Ker je bingljala z nogami , je polila kavo.. Spet je rekla bratcu, da je polil zajček. Zajčka laž ni motila, spet sta bila prijatelja. Nekega dne se je na igrišču igrala z žogo in jo je skrila v grmovje. Otroci so se vrnili od kosila. Zlagala se jim je, da jim je žogo skril poredni zajček. Zajček je pobegnil v gozd.. Tinka je tekla za njim. Priznala mu je , da je ona skrila žogo, otrokom pa je rekla, da jo je vzel on. Zajček je rekel, da ni lepo lagati. Tinka se je vrnila k otrokom in jim vrnila žogo. Priznala jim je, da se je zlagala. Od takrat se ni več izgovarjala na porednega zajčka.

Nekoč je v Afriki živela velika čreda slonov, med njimi je bil tudi majhen rožnat slonček Beni s svojimi starši. Vsi so ga imeli radi. Njegov najboljši prijatelj je bil Fredi, ki je imel po telesu rdeče pike. Skupaj sta se igrala in škropila z vodo. Nekega dne se je Fredijeva družina preselila. Oba sta bila zelo žalostna. Rožnati slonček Beni je bil tako žalosten, da se ni hotel niti igrati več. Odločil se je, da bo poiskal sovo Modrijanko. Bila je stara in pametna. Beni ji je povedal vse svoje težave, sova pa mu je razložila kaj naj stori. Vrnil se je domov, jokal tri dni in bil kmalu v luži solz. Potem se je Beni stisnili k svoji mama, ji zaupal svoje težave in bil kmalu boljše volje. Spoznal je, da je v njegovem srcu še veliko prostora za druge živali in spet je postal vesel. Opazil je, da je prenehalo deževati, posijalo je sonce in prikazala se je mavrica. Mavrica je Benija in druge slončke obarvala s svojimi barvami. Vsi so se zasmejali in bili srečni. Beni se je spet divje igral slonje igre in pripovedoval o Frediju.

V petek sem prinesel Pikija domov Po poti sem srečal sosedovega Lukata. Lukatu se je zdel Piki zelo lep medved. Ko sem prišel domov, sem Pikija postavil na polico. Moja sestrica je hotela imeti Pikija za igranje. Dvakrat ga je ugriznila v nos. Popoldne smo šli s Pikijem v Male Poljane. Pikju je bila naša hiša všeč. Zvečer smo se vrnili domov. V postelji sem Pikiju prebral pravljico Zaspi mali svizec.

Prišla je dolga zima. Živali so se pripravljale na dolgo zimsko spanje. V družini Svizec so pogrešali najmlajšega člana. Mali svizec se je igral z gamsom. Mati ga je klicala, da je čas za zimsko spanje. Vendar Svizec ni hotel spati. Mati je za nasvet vprašala Hermelina. Ta je predlagal, da se Svizec zavije v svoj rep. Svizec pa se ni mogel zaviti v svoj rep, saj je imel prekratek rep. Hermelin je šel na pomoč h kuščarju. Tudi kuščar je pokazal svizcu kako se pripravi na zimsko spanje. Skupaj sta se ulegla v kot in mirovala. Svizec pa tudi sedaj ni mogel zaspati. Mimo je prišel zajec. Svizcu je predlagal noskanje, da bi lažje zaspal. Vendar tudi po noskanju ni bil svizec čisto nič zaspan. Svižčeva starša sta bila že čisto obupana. Nato je nekdo potrkal na vrata. To je bil droben čriček, ki se je tresel od mraza. Prosil jih je za topel kotiček v votlini. Seveda so ga sprejeli medse. Ko se je čriček ogrel je zaigral melodijo in vsi v votlini so zaplesali in zapeli. Le mali svizecje v kotu globoko zaspal. Ko je čriček nehal igrati so se Svižčevi stisnili k malemu svizcu in začel spati zasluženo zimsko spanje.

Pred davnimi časi sta v stari hiši z velikim vrtom živela babica in dedek. Skrbela sta za šest rumenih kanarčkov, pet belih gosk, štiri grahaste putke, tri črne muce, dva prašiča, ki sta imela trebuščka kot sodčka in veliko rjavo kravo. Nekega lepega marčnega jutra se je babica usedla v postelji, globoko zajela dišeč pomladni zrak in rekla: čas bo da zasejeva zelenjavo.

Medvedek Piki ima zelo rad pravljice, zato sem mu prebral pravljico z naslovom Piknik ob jezeru:

Bilo je lepo sončno jutro. Zajček se še prebudil ni, pa je že zaslišal glasno zvončkljanje. Medved je zatulil zaradi strašnega hrupa kot bi gorel gozd. Vran je prvi zagledal miško, ki je v rokah nosila zvonec s katerim je zvočkljala. Ko so se zbrale vse živali v gozdu, je miška predlagala piknik ob jezeru. Vsaka žival je nekaj prinesla. A na sredini poti so naleteli na veliko oviro. Na poti je bila velika skala. Na levi strani poti se je dvigala gora in na desni je tekel potok. Vse živali so razmišljale kako bi skalo odmaknili. Mravlja se je nečesa domislila in narisala pot. Rabimo samo manjši kamen in vejo, je rekla mravlja. Živali so delale tako kot je rekla mravlja in kamen so odmaknili. Ko so prišli, so zakurili ogenj in se igrali različne igre. Stemnilo se je. Vsi srečni in zaspani so se vrnili domov v gozd. Medvedku je bila pravljica všeč, ker v njej nastopajo živali.

IME IN PRIIMEK	NAJLJUBŠA KNJIGA

Avbar Denis	Smetiščni muc in druge zgodbe
Bagari Gabrijela	Repa velikanka
Bevec Matic	Žogica nogica
Bobnar Blaž	Peter Nos
Filipčić Maja	Liza, Suzi in Pavel
Gradišar Blaž	Grimmove pravljice
Juršič Klemen	Piki moj prijatelj, Jež in lisica
Krevs Martina	Blaž in Špela
Lemovec Anže	Papiga v šoli
Petrič Gašper	Bikec Ferdinand
Plut Peter	Ferdinand, pika Nogavička
Rozman Saša	Zvezdni tolarji
Retelj Marta	Trnuljčica, Pepelka
Slak Matjaž	Dražen lonec, Doma smo v hiši
Štefanič Ines	Blaž in Špela
Travižan Kaja	Mali psiček Pipo, Volk in sedem kozličkov
Trefalt Lucija	Oh, ti zobki, Poredni volk
Tutin Primož	Zaspani svizec
Zorko Miha	Grimmove pravljice, jJež in lisica
Žagar Elvis	Volk in sedem kozličkov

Ime mi je Matic. Pišem se Bevc. Kmalu bom star osem let. Doma sem v Zgornjem Karteljevu. V šolo se vozim z avtobusom. Najljubši šport mi je nogomet. Moj najljubši predmet je matematika. Rad berem knjige. Za rojstni dan bom dobil rolerje. Moj bratec je Jan. Najboljši prijatelj je Žan s katerim sva veliko skupaj.

Zdravo! Ime mi je Denis. Pišem se Avbar. Rojstni dan imam četrtega oktobra, to je čez dvadni. Doma sem v Novem mestu. Stanujem na Markljevi ulici 9. Moj najljubši šport je nogomet, košarka in ostale igre z žogo. Rad se tudi vozim s kolesom. Včasih pa se poigram z bratcem Tadejom.

Moje ime je Klemen Juršič. Hodim v OŠ Bršljin. V drugi c razred. Moja učiteljica je Ida Gabrijel. V učilnici nas je 24 učencev. Nekaj učencev je vozačev. Ostali pa prihajamo peš. Stanujem v bloku blizu šole, skupaj z mamico in mlajšo sestrico.

Ime mi je Peter Plut. Doma sem v Prečni. Hodim v OŠ Bršljin. Vozim se z avtobusom. Doma imam tri bratce, ki jim je ime Janez, Marko in Jure. Zelo rad se vozim s kolesom, igram nogomet, šah in igrice na računalniku. Rad se igram tudi z lego kockami in gledam televizijo. Velikokrat se s sosedi igramo v gozdu, ki je zdraven hiše. Tam je zelo zanimivo.

Sem Lucija Trefalt. Hodim v drugi c razred. Doma sem iz Kočevarjeve ulice, to je nedaleč od šole. Doma imam še bratca Martina in sestro Ivano. Rada hodim v šolo in se tudi rada igram. Moja najljubša igrača je medvedek Bucko, ki me vedno spremlja v posteljo. Imam tudi barbiko in še več drugih igrač. Rada se vozim s kolesom in tudi mamici rada pomagam. Med počitnicami veliko časa preživim pri babici na kmetiji. Toliko dragi medvedek v moji predstavitvi. Želim ti lahko noč.

Ime mi je Marta Retelj. Sem zelo lepa in pridna punčka. Hodim v drugi razred. Imam svojo najboljšo prijateljico Kajo. Rada se zabavam in norim s prijateljicami. Rada se igram s svojimi medvedki.

Ime mi je Primož. Pišem se Tutin. Doma sem iz Brezovega loga. V šolo hodim v Bršljin. V šoli se pridno učim. Najljubši predmet mi je matematika. Tudi likovni pouk imam rad. Moja tovarišica je Ida Gabrijel. V našem razredu so deklice in dečki. Dečkov je dvanajst, dečkov pa osem. Doma imam sestrico. Ime ji je Ana. Stara je devet mesecev. Kmalu bo šla v vrtec Ostržek. Mamici je ime Rosanda, očku pa Stane. Ati hodi v službo v Novoteks. Mami pa v cvetličarno.

Ime mi je Gašper. Pišem se Petrič. Star sem sedem let. Imam brata Tadeja. Star je enajst let. Imam sestri Vanjo, stara je petnajst let. Mlajši sestri,ki je stara štirinajst let je ime Estera. Rad igram nogomet. Moj najboljši prijatelj je Miha.

Jaz sem Miha Zorko. Star sem osem let. Živim v Novem mestu. Stanujem v bloku. Obiskujem drugi razred v osnovni šoli Bršljin.

Jaz sem Anže Lemovec iz Prečne. Imam očita, mamico in sestro Ano. Star sem osem let in rad hodim v šolo. Sem velike postave in suh. Rad se ukvarjam s košarko in z drugimi športi. Na ulici velikokrat igramo nogomet. Pozimi pa najrajši smučam.

Imamo svojo hišo z zelenico in vrtom. V svoji sobi imam mizo, stol, posteljo in veliko igrač. Rad se igram z Lego-kockami. Veliko pomagam pri hišnih opravilih.

Jaz sem Kaja Travižan in sem doma iz Novega mesta. Stara sem sedem let. Hodim v drugi razred osnovne šole Bršljin. Rada se igram s punčkami in se vozim s kolesom. V šoli imam najraje narek in matematiko. Poslušam tovarišico in jo ubogam. Imam prijateljico Lucijo. Ko je konec pouka imamo odmor in se poigramo. Potem imamo kosilo.

Sem Blaž Bobnar. Doma sem v Prečni, kjer je letališče. Hodim v OŠ Bršljin, v drugi c razred. V naši šoli imamo veliko učencev, tudi ROME. Imam dve sestrici Anita in Teja, ki sta mlajši od mene. Rad se igram z LEGO kockami in igram na računalnik. Med počitnicami grem rada k mami na kmetijo. Komaj čakam, da dobim medvedka, da bom z njim bral knjige.

Dober dan medvedek Piki, kako si kaj? Jaz sem dobro. Ime mi je Matjaž. Stanujem v Karteljevem. Hodim v osnovno šolo Bršljin v drugi c razred. V šolo se vozim s šolskim avtobusom. Do avtobusne postaje imam tri minute hoje. Z mano gre tudi moj starejši brat Jernej, ki hodi na isto šolo kot jaz. Hodi v peti c razred. Moja učiteljica Ida je duhovita in prijazna do nas, seveda če smo tudi mi delavni in mirni. Moj najljubši predmet je likovni pouk. Rad rišem hiše, avtomobile, različne tovornjake in traktorje s priključki. V razredu imam veliko prijateljev in prijateljic.

Ime mi je Blaž. Pišem se Gradišar. Obiskujem osnovno šolo Bršljin. Hodim v 2.c razred. Obiskujem naslednje krožke: matematiko, angleščino, računalniški krožek in atletiko. Hodim tudi v športno dvorano Marof k smučarski telovadbi. Najraje se igram z lego kockami. Doma imamo tudi računalnik. Komaj čakam, da bo snežilo, ker zelo rad smučam.

Jaz sem Ines.Pišem se Štefanič.Stanujem na Kamencah. Naše mesto se imenuje Novo mesto. Obiskujem osnovno šolo Bršljin.Stoji na Kočevarjevi 40. Moja učiteljica se piše Gabrijel. V šolo hodim skupaj z Majo.

Ime mi je Maja. Pišem se Filipčić.Stara sem osem let. Hodim v drugi c razred. Moje oči so temno rjave barve, lasje malo svetlejši. Sem srednje postave. Moj hobi je risanje. Najrajši imam matematiko.

Sem Tina Krevs. Doma sem v Globočdolu. stara sem osem let. Imam še dve sestrici Eriko in Jano.
Poleg očita in mamice živijo z nami še mama in ata.
Rada se igram s punčkami in medvedkom. punčka ima dolge svetle lase in modre oči. Ima belo oblekico z rožicami. Medvedku je ime Piko. Je temno rjave barve za vratom ima metuljčka.
Doma imamo kmetijo. v hlevu imamo krave, bike in prašiče. Imamo tudi mačke in psičko Robo. V šolo hodim rada.

Moje ime je Gabrijela. Pišem se Bagari. Hodim v drugi c razred. Stara sem osem let. Stanujem v Novem mestu. V šolo rada hodim, ker se tam veliko naučim. ko pridem iz šole naredim domačo nalogo in se učim. V prostem času se igram s prijatelji. pomagam tudi mamici. Imam bratca Roberta. Komaj čakam, da prideš k meni domov medvedek.

Sem Saša Rozman. Stanujem v Dolnjem Karteljevu 7. Imam učiteljico Ido, ki me uči. Hodim v osnovno šolo Bršljin.

Danes so me izbrali, da vzamem Pikija domov in z njim preživim dan. Spotoma iz šole sva z mamico vzela iz vrtca bratca Tadeja, kateremu sem predstavil prijatelja Pikija. Piki mi je bil zelo všeč, saj je zelo mehak. Po kosilu sva začela z učenjem, malo kasneje pa sva šla v gozd nabirati vejice dreves in lubje za šolo. Popoldne je hitro minil, tako, da je kmalu prišel čas za večerjo in počitek. Jutri pa ga bom odnesel v šolo, da z njim preživijo dan še drugi sošolci.

Z medvedkom Pikijem sva se igrala. Zvečer sva se skopala in sva šla spat. Zjutraj sva vstala. Šla sva se igrat. Brala sem knjigo. Pojedla sva krof. Medvedek je pogrešal mamico.

Medvedek Piki je bil pri meni dva dni. Skupaj sva se igrala, brala pravljice in se učila. Dopoldne je bil sam na polici ali pa na postelji skupaj z Markom in Mihom. Marko in Miha sta moja medvedka že od rojstva. Zvečer je Piki z menoj zaspal v postelji, zjutraj pa sem ga našel na mizi. Mamica mi ga je ponoči vzela, ker sem ležal na njem. Bala se je, da bi bil Piki ravno tako potlačen kot moja dva ljubljenčka. Jutri Pikija nesem v šolo Dobil ga bo drug učenec. Morda bo z njim doživel še kaj lepega.

Medvedek je bil pri meni doma. Danes bomo šli kupi čevlje. Pomagal mi jih boš zbirati. Ko smo kupili čevlje smo šli v Mercator trgovino, kupit bonbone za moje sošolce. Nato smo šli k babici. Dala mi je darilo za moj rojstni dan. Nato smo se odpeljali domov. Doma smo se stuširali in odšli spat.

Tako kot lani imamo tudi letos v razredu medvedka. Dali smo mu ime Piki. Danes sem jaz na vrsti, da gre z mano domov.
Domov sva se pripeljala z avtobusom. Ko sva prispela domov, sem medvedka predstavila družini. Doma smo na deželi, zato imamo kar nekaj domačih živali. Imamo velik vrt in dovolj prostora za lovljenje in tekanje po travniku. Popoldnevi so kratki, zato sem se kar hitro spravila k domači nalogi. Nato sem medvedku prebrala še zgodbice iz knjige. Z mamino sestro sva se odpeljali na obisk k mojima sestričnama, ki sta ga bili zelo veseli. Ko sva prispeli domov, je bila že popolna tema. Posadim ga poleg računalnika in mu pokažem še igrice. Skoraj sem mu pozabila predstaviti našega morskega prašička, ki veselo teka po kletki. Po večerji sva se odpravila v posteljo. Drugo jutro sem ga pustila doma med mojimi igračami, da mu ni bilo dol čas.
Najino dvodnevno bivanje skupaj z medvedkom se je izteklo. Odšla sva nazaj v šolo, ker bo odšel na obisk drugam. Imela sva se lepo.

V ponedeljek sem dobil medvedka. Bil sem ga zelo vesel, še bolj pa moji dve sestrici. Pokazal sem mu svojo sobo in igrače v njej. Potem sta se sestrici igrali z njim. Pripravili sta mu posteljico, ga lepo oblekli in ga spravili spat. Naslednji dan sem mu prebral pravljico Ferdinand. Medvedek Piki je pozorno poslušal.
Zvečer sva gledala risanko, nato sva se umila in šla spat. Upam, da je bilo Pikiju pri meni doma lepo.

V sredo sem v šoli dobila medvedka. Medvedku je ime Piki. Je rjave barve in ima pisanega metuljčka. Z medvedkom smo šli na igrišče. Na igrišču smo se žogali, medvedek pa je bil gledalec. Ko je bilo konec igre smo šli domov. Gledal me je kako se umivam. V kuhinjo sva šla na večerjo. Po večerji sva si umila zobe, nato pa sva gledala risanko. Po risanki sem pripravila torbo potem pasem šla spat. Spal je na moji postelji. Ko sem se zjutraj zbudila, sem ga našla na koncu postelje. Vzela sem ga v naročje in ga stisnila k sebi. Položila sem ga na posteljo in ga pokrila. Ko sem se oblekla, sem šla pit čaj. Preden sem šla v šolo sem ga šla pogledat.Jutri bo šel z menoj v šolo, da ga bom dala še drugim. Pikija bom zelo pogrešala.

Z medvedkom sva vstala ob sedmih zjutraj. Nato sva pozajtrkovala. Potem sva šla k dedku in babici. Z mami sva vozila drva v samokolnici. Pomagal sem sekati drva. Gledala sva risanke po televiziji. Potem sva kmalu odšla spat.

V petek, 24.11.2000 sem iz šole prinesel medvedka Pikija. Ko je prišel domov sem mu prebral eno pravljico in gledala sva televizijo. Ko sva se s Pikijem nagledala televizije smo imeli kosilo. Po kosilu sva se igrala z igračami. Pikija sem postavil na križišče za policaja, jaz pa sem mimo njega vozil avtomobilčke. Kljub temu, da sem delal na cesti prekrške, mi ni zaračunal nobene kazni. Ko se je Piki naveličal igrati policaja, sva se zamenjala in vlogo policaja sem igral jaz. Igrala sva se tudi z žogo. Z igro sva nadaljevala tudi v soboto in nedeljo. Ves ta čas je bil del naše družine. Ni mogel razumeti zakaj mora ravno on pospraviti sobo in posesati dnevno sobo. Razložil sem mu, da je na žalost to tudi del družinskega življenja. Tega seveda ni razumel.

Že od prvega razreda nas spremlja medvedek Piki. Tudi v drugem razredu sem ga dobila domov. Doma mi je pomagal pri domači nalogi,ko sva to naredila sva se igrala. Imela sva se zelo lepo.

Z medvedkom Pikijem sva prišla domov ob pol treh. Ko sva prišla domov, sva imela kosilo. Po kosilu smo šli na Gorjance nabirat teloh. Mami je izgubila mobitel. Na srečo smo ga našli v listju. Na poti domov smo se ustavili pri babici v Šentjerneju. Tam smo imeli koline. Zvečer smo prišli domov. Mamica nama je prebrala kratko zgodbo in nato smo utrujeni zaspali.

Ime mi je Piki. Vsak dan odpotujem z enim učencem domov. Danes je prišel na vrsto tudi Elvis. Ko sva prišla k njemu domov, sva se najprej najedla. Elvis se je preoblekel in začel delati domačo nalogo. Potem mi je prebral zgodbico o Rdeči kapici. Po branju sva se skupaj igrala na dvorišču, kjer sva bila do noči. Nato sva morala v hišo in se pripraviti na počitek. Oba sva šla spat. Elvis mi je zapel uspavanko. Zjutraj sva se zbudila in odšla v šolo.

Medvedek Piki, kako je? Zakaj si pa tako žalosten? Ko sem ga dal v torbo, mi je rekel, da mu ni všeč, potem pa sva se igrala. Igrala sva se tudi v podaljšanem bivanju. Ko sva šla na avtobus, ga je bilo malo strah, vendar kmalu je bilo bolje. Ko sva prišla domov, sem se preoblekel, potem sva šla jest. Bilo mu je všeč kosilo. Po kosilu sva šla gledat risanko. Po risanki smo se kartali. Bral sem mu pravljico. Medvedek me je prosil, da bi se šla igrat. Zvečer sva se umila, oblekla pižamo in sva se igrala. Oči je rekel, da je čas za spanje. Žalostna sva se odpravila spat.

V petek, ko sem prišla domov, sem si slekla jakno. Ko je babi kuhala kosilo, si je medvedek ogledal moje igračke. Šla sva jesti. Ko sva se najedla, sva počivala. Potem sva se igrala, zvečer pa sva zaspala. Zjutraj sem se zbudila in pripravila malico. Medvedek se je počasi zbujal. Pojedla sva, potem sva si umila zobe. Popoldne naju je oči odpeljal v Mc Donalds. Domov smo prišli ponoči. Z medvedkom sva zaspala. Zjutraj po zajtrku, sva šla z babico v trgovino. Meni in medvedku je kupila liziko. Popoldne smo jedli ribe. Medvedek je svojo ribo zelo občudoval.

V sredo sem dobil medvedka Pikija domov. Ta dan pa sem moral na šahovsko tekmovanje. Pikija sem dal v torbo in skupaj z očijem smo šli v OŠ Center v Novem mestu. Pikija sem pustil v avtu. Tekmovanje je trajalo kar dolgo. Ko smo končali so najboljši dobili medalje. Bil sem četrti. Imel sem pet točk, to pomeni, da sem petkrat zmagal od sedmih iger.

Ko sem prišel domov, sem Pikija končno vzel iz nahrbtnika in ga dal v posteljo. Spal je skupaj z menoj in še z enim medvedkom. V petek pa sem ga odnesel v šolo.

Že od prvega razreda nas spremlja medvedek Piki. Tudi v drugem razredu sem ga dobila domov. Doma mi je pomagal pri domači nalogi. Ko sva jo napisala, sva se igrala. Imela sva se zelo lepo.

Danes sva z medvedkom šla ven. Igrala sva se, lovila in se šla slepe miši. Ko sva prišla v hišo, sva pomagala mamici pospravljat stanovanje. Potem smo z medvedkom šli v mesto. Medvedku smo kupili klobuček. Ko smo prišli iz mesta, smo šli vsi skupaj na sprehod. Očku sva pomagala nosit drva v drvarnico. Drugi dan smo pozajtrkovali in smo šli v trgovino. Popoldne smo se najedli. Mamici sem pomagala prat avto. Ko sva oprali avto, sva šli k moji babici. Ko smo prišli domov, smo šli spat. Medvedku sem rekla lahko noč.Ines ŠtefaničMedvedek Piki je rjave barve in je zelo lep. Vsak dan sva se igrala, bil je zelo priden. Vsako noč je spal ob meni in me pazil. Če smo kam šli je tudi on šel z menoj. Tudi novo leto je preživel z menoj. Bil sem zelo vesel, da je bil z menoj cele počitnice. Tudi novo leto je preživel z menoj. Želim si, da bi me še kdaj obiskal.Miha ZorkoV petek sem prinesel medvedka Pikija domov. Doma sem dal medvedka Pikija v nahrbtnik in sva šla hitro k šoli. Pikija sem pustil v garderobi. Ko je bilo konec krožka je po naju prišel oči. Skupaj smo šli v Zbure. Stric Milan nam je natočil vode. Ko smo stricu plačali, smo šli v gostilno. Na poti domov, smo se ustavili še v trgovini. Pikija sem pustil v avtu. Skupaj z očkom sva šla v trgovino, ko smo prišli k avtu smo dali vrečke v prtljažnik.Doma sem prebral Pikiju pravljico Obuti maček.Primož TutinZ Pikijem sva velika prijatelja. Najraje se igrava z medvedkom. Ko sva se igrala je bil Brundo zelo priden. Včasih sem jaz bolj poreden in me medvedek opozori, da naj bom bolj priden.Elvis Žagar Končno se je tudi Lucija spomnila name. Odnesla me je iz razreda po hodniku v garderobo. Položila me je na klop, da se je lahko preobula. Domov me je odnesla v vrečki. Pot se mi je zdela zelo kratka. Končno sva prispela na Lucijin dom. Položila me je na mizo. Takoj sva naredila domačo nalogo. Nato se je učila. Ni pozabila, da mi mora prebrati pravljico. Bila mi je zelo všeč. Moja gostiteljica lepo in zanimivo bere. Potem sva gledala nadaljevanko na televiziji. Čas je hitro mineval, kmalu je bil večer. Mama je pripravila večerjo. Bila je zelo okusna, vendar jo jaz nisem jedel. Po večerji je bil na televiziji zanimiv film. Gledala sva ga in se smejala. Ura je bila pozna in morala sva v posteljo. Spal sem kar na nočni omarici. Kmalu sem zaspal, ker sem bil utrujen. Zjutraj je odšel z menoj nazaj v razred.

Denis Avbar	45 knjig
Kaja Travižan	41 knjig
Lucija Trefalt	33 knjig
Maja Filipčič	24 knjig
Peter Plut	20 knjig
Tina Krevs	20 knjig
Klemen Juršič	21 knjig
Blaž Gradišar	19 knjig
Blaž Bobnar	11 knjig
Anže Lemovec	17 knjig