LEPO POZDRAVLJENI PRIJATELJI IZ OSNOVNE ŠOLE DOB

Oglašamo se vam učenci iz OŠ Bršljin Novo mesto. Z vami bomo sodelovali v projektu MEDVEDEK BERE.
Javljamo se vam malo pozno, bomo pa v naprej bolj urni v pisanju.
V mesecu oktobru smo bili seznanjeni s tem projektom . Ker radi pišemo, beremo in rišemo, smo se odločili, da bomo sodelovali.
Kmalu nato smo izvedeli za partnersko šolo in razred. Veseli smo, da ste to vi, učenci iz OŠ Dob. Z vami bomo sodelovali in vas lepo pozdravljamo. Upamo, da boste zadovoljni z nami.
V razredu smo se takoj dogovorili, kako bo delo potekalo. Med tem časom smo nekaj napisali o našem mestu, šoli in razredu. Pa tudi medvedek Piki se vam bo predstavil.
Vsak učenec pa je nekaj napisal o sebi, tako, da se bomo že na začetku nekoliko spoznali.

Pozdravljeni prijatelji četrtošolci iz Doba

Kar precej časa je že minilo , odkar smo vam poslali medvedka Pikija in se vam predstavili. Upamo, da ste nas spoznali, ko ste brali naše prispevke. Tudi mi smo vaše z veseljem pregledali in prebrali, pa ne samo enkrat, kar večkrat. Vaše glasilo imamo v razredu na častnem mestu. Vedno nam je na razpolago, če ga želimo prelistati. Kaj pa vi? Tokrat vam sporočamo, da se je medvedek Bralko izvrstno počutil med nami, kajti z njim smo lepo ravnali. Radi smo ga imeli. Kar žal nam je, da mora nazaj v Domžale. A tudi našega Pikija pogrešamo in ga že nestrpno pričakujemo. Preberite naše prispevke, pa boste izvedeli, kaj vse smo počeli z vašim medvedkom. Upamo, da vas nismo razočarali.

Učenci 4.a iz Novega mesta

PRIJETNO PRESENEČENJE

Spet jutro in z njim običajen dan. Vstajanje, odhod v šolo in učenje.

Ob 8. uri smo bili učenci zbrani v razredu. Vsak čas smo pričakovali , da bo v razred stopila naša učiteljica. Prišla je, toda tokrat je imela v roki debelo, rumeno ovojnico. Vse nas je zanimalo , kaj je v njej, zato smo začeli spraševati. Bila je zelo skrivnostna. Ni nam hotela takoj povedati, ampak smo morali ugibati. Kaj kmalu smo uganili, da se v rumenem papirju skriva za nas težko pričakovani medvedek. Poslali so nam ga učenci 4. razreda iz Osnovne šole Dob. Zvedeli smo, da mu je ime Bralko. Takoj smo ga vzljubili, ker je majhen in nežen kosmatinček.

Tega dne ne bom kmalu pozabil, kajti tovarišica nas je vse prijetno presenetila in nam popestrila dan.

Gregor Zagorec

MEDVEDEK BRALKO

Sem medvedek Bralko mlad,
polno torbo knjig imam,
ki jih vedno berem sam.
Ko pa pride čas počitnic,
me knjige ne zanimajo,
s prijatelji se igramo
in norčije zganjamo.

Matic Bradač

MEDVEDEK BRALKO PRI ALINI

Sem medvedek Bralko . V torek zjutraj me je eden izmed sošolcev prinesel v šolo. Vsi so se prepirali, kdo me bo odnesel domov. Učiteljica je odločila, da grem k Alini. Bilo mi je prijetno, ko me je deklica vzela v naročje. Čutil sem,da me ima rada.

Med poukom me je posadila na klop ob sebi. Tako sem jo lahko ves čas opazoval. Po pouku me je vzela v naročje in odnesla domov.

Ko sva prispela na njen dom, so jo na mizi že čakale slastne palačinke. Tudi meni jih je ponudila. Kasneje sva v njeni sobi brala knjigo Kekec nad samotnim breznom.Vsebina knjige je bila zelo zanimiva in napeta. Strah me je bilo in zanimalo me je, če bo hudobni, grdi Bedanec ubil dobrega Kosobrina. Ko je bilo najbolj napeto, je Alina zaprla knjigo. Prišel je njen mali bratec Martin in tudi starši so se vrnili. Mali deček Martin me je stisnil k sebi in pel. Nežno me je božal in hodil po stanovanju. Čutil sem, da me imajo vsi radi. Alinina mamica je rekla, da sem lep in zanimiv.

Alina me je zvečer posadila na omarico ob njenem vzglavju. Šepetaje mi je pripovedovala zgodbico o njenih igračkah. Kmalu sva oba sladko zaspala v pričakovanju naslednjega dne.

Alina špec

MEDVEDEK BRALKO NAS ZAPUŠČA

Vsi učenci 4. a razreda OŠ Bršljin smo se že poslovili od našega dragega gosta,medvedka Bralka. Res nam je popestril marsikateri dan, pa še bolj z veseljem smo brali knjige. Slovo od medvedka je bilo težko, obenem pa se že veselimo našega Pikija. Odnesli ga bomo s seboj v 5. razred.

Morda pa bo tokrat on hodil z nami domov, da bomo bolj z veseljem brali in pisali spise.

Zapisali Vaši prijatelji četrtošolci
iz OŠ Bršljin Novo mesto

NAŠE MESTO

Naše mesto leži na JV delu Slovenije. Leta 1365 ga je ustanovil Rudolf IV . Habzburški. Imenovalo se je Rudolfswert.

Od leta 1918 se imenuje Novo mesto in šteje okrog 30.000 prebivalcev. Naše mesto obdaja prelepa reka Krka, okrog in okrog pa so vzpetine: Trška gora, Stražki hribi in Gorjanci. Tu so čudovite razgledne in izletniške točke.

Trška gora je na prisojni strani porasla z vinogradi in posejana z zidanicami. V našem mestu imamo kar nekaj tovarn, ki zaposlujejo kar lepo število ljudi. Med pomembnimi je tovarna zdravil Krka, tekstilna tovarna Labod in tovarna avtomobilov Revoz, pa še bi lahko naštevali.

Naj še omenimo, da so se v Novem mestu rodili pomembni ljudje. Največji olimpijec vseh časov Leon Štukelj, pa slikar Božidar Jakac, ki je tudi pokopan v Novem mestu. Veliko let pa je tu živel in ustvarjal Janez Trdina. Pa celo Dragotin Kette je dve leti živel v našem mestu.

V neposredni bližini pa so Dolenjske in Šmarješke Toplice. Pa tudi na Otočec ne smemo pozabiti, kjer stoji čudovit grad, ki je danes preurejen v restavracijo in poročno dvorano. Naše mesto je res lepo in zato vas vabimo, da se oglasite pri nas, če imate možnost. Pokazali vam bomo marsikaj zanimivega.

V NAŠEM RAZREDU JE LEPO

V našem razredu smo vsi prijatelji. Imamo svojo učilnico, v kateri se odvija samo naš pouk. Učilnica je vedno lepo pospravljena in urejena.

Naš razred obiskuje 25 učencev in zelo prijazna učiteljica Erna Hribar, ki nas je že veliko naučila. V razredu je 15 dečkov in 10 deklic. Skupaj smo kot družina. Smo kar uspešeni.

Med seboj si včasih malo ponagajamo, amapk se kmalu spet spoprijateljimo.

Imamo svoj poštni nabiralnik, v katerega oddamo pisma. Napišemo jih, če nas kaj muči ali pa učiteljici sporočimo, če česa ne razumemo. Skratka , naš razred je prijeten, učenci smo si prijatelji in upam, da bo tako tudi ostalo.

Jerneja Dular

ŠE NEKAJ O RAZREDU

Obiskujem 4. razred osnovne šole Bršljin. Sošolce poznam že od prvega razreda. Letos nas je v razredu 25. Z nami so tudi 3 Romi. Dva v šolo ne hodita redno, tretjega letos še nismo videli.

S sošolci se kar dobro razumemo. Pri pouku smo pridni. Razredničarka nas večkrat pohvali, včasih pa tudi ni preveč zadovoljna z nami. Ko se huduje, se hitro zresnimo. Zelo smo veseli, kadar je na urniku telovadba. Radi smo na šolskem igrišču. Na naravoslovnem dnevu smo opazovali naravo, kajti šli smo na gozdno učno pot. Za športni dan je bil organiziran pohod. Odpravili smo se do športnega letališča v Prečni. Tam smo na travniku igrali igro med dvema ognjema. Zelo sem užival.

Razredničarka nas opozori, kadar se neprimerno obnašamo. Nisem vesel, kadar sem grajan. Želim si, da bi čim boljše zaključil razred in da bi imel še naprej tako dobre sošolce in prijatelje.

Simon Slapničar

MEDVEDEK PIKI

Naj se predstavim. Sem medvedek. Ime mi je Piki. Sem črno bele barve in lepo rejen. Najraje imam bombone. Rojen sem v času jesenskih počitnic na indonezijskem otoku Baliju. Tam me je rodila mama panda. Ni mi še dala imena. Prišli so lovci in me odnesli v trgovino. Sedel sem na tretji polici ter opazoval kupce. Preden sem se poslovil od mame, mi je dala v trebušček tri pesti bombonov. Nekega dne je prišla v trgovino očarljiva gospa ter me vzela v naročje in vzdihnila:” Oh, kako lep medvedek! Moji učenci ga bodo gotovo veseli.” Toplo me je stisnila k sebi in odnesla s seboj. Zunaj je bilo 35 stopinj. Vroče mi je bilo. Izvedel sem, da bom šel na letalo, s katerim se bom dolgo vozili. Ko sem prispel v Slovenjo, sem se vozil z avtomobilom še eno uro in prispel na dom moje lastnice v Novo mesto. Drugo jutro me je odnesla v razred.Učenci so me ogledovali in božali. Čutil sem, da sem jim všeč. Posadili so me na veliko mizo v učilnici, da jih lahko ves čas opazujem. Rad jih imam. Nadomeščajo mi mamo. Kadar žalostno gledam, me tolažijo in pripovedujejo o moji rojsni deželi in medvedih, ki tam živijo. Učiteljica mi je rekla, da bom moral na drugo šolo v Domžale. Postal sem žalosten. Pa so me učenci potolažili, da mi bo tam še bolj lepo, kajti vsak dan bom odšel na dom drugega učenca. Tako bom marsikaj doživel. Upam, da bo res tako. Konec šolskega leta pa se bom spet vrnil v Novo mesto, v 4.a razred in z njimi zakorakal v petega. No, s tem sem se že sprijaznil. Alina Špec

NAJ SE PREDSTAVIMO ŠE MI UČENCI

Stanujem v urejenem naselju v Bršljinu. Sem vitke postave. Imam rjave in redke lase in prav tako rjave oči.
Rada nosim kapri hlače, dolga krila in hlače na zvonec. Moji hobiji so: petje, ples, odbojka, oblikovanje…Moje najboljše sošolke so Tina, Lea, Jerneja, Darja in Katja. Sem ljubiteljica živali.
Rada hodim k angleščini. Tovariš za angleščino je prijazen in zabaven. Naša učiteljica je dobra, kdaj pa kdaj nas spravi v smeh.

Aleksandra Vasiljević

Ime mi je Božidar. Star sem deset let. Hodim v četrti razred. Stanujem v Bršljinu blizu šole.
Imam modre oči in svetlo rjave lase. Visok sem 149 cm, številko čevljev pa imam 40. Živim v štiričlanski družini.
Rad igram nogomet, košarko, kolesarim in telovadim v šoli. V prostem času gledam filme na TV. Moja najljubša igrača je medvedek. Rad berem tudi knjige in se družim s prijatelji.

Božidar Erceg

Ime mi je Suzana, pišem se Gričar. Stara sem 10 let.
Stanujem v Cegelnici 22 pri Novem mestu. Mojemu očiju je ime Igor , mamici pa Bernarda. Oba sta zaposlena. Bratec Mitja obiskuje malo šolo v vrtcu Videk v Novoteksu.
Imam rjave kratke lase. Visoka sem 142 cm in tehtam 30 kg. Rada oblečem enobarvni pulover in hlače na zvonec. Moji hobiji so: kolesarjenje, opazovanje narave, risanje, računalništvo in še kaj bi se našlo.
Moji najboljši prijatelji v šoli so: Katja, Tina, Darja, Lea, Aleksandra, Alina, Jerneja, Matic, Gregor, Janez in Rok. Imam tudi dobre sosede: Vesno, Anjo, Katjo, Filipa, Roka, Mateja in Gregorja.

Ime mi je Žiga. Pišem se Hočevar. Živim v predmestju Novega mesta, v Žlebeju 11.
Rad se igram s prijatelji, se zabavam in vozim s kolesom, poleti pa plavam in rolkam, pozimi smučam.
Imam dva dobra prijatelja, Alena in Matica. Med seboj se odlično razumemo. Moj najljubši predmet v šoli je telovadba. Dobro lovim žogo pri igri med dvema ognjema.
Visok sem 1m 38 cm, težak pa 36 kg. Mojo glavo krasijo rjave oči, bolj majhen nosek, rjavi lasje in okrogla lička. Po naravi sem miren deček. Če pa se ne naspim dobro, sem pa tudi tečen.
Rad imam pizzo in špagete. Zame najboljša pijača je fanta. Moja najljubša knjiga pa je Pet prijateljev. Pogosto igram igrice na računalniku.
Svoj rojstni dan praznujem 4. oktobra. Najrajši imam svojo mamico. Žal pa nimam očeta.

Ime mi je Dragan, pišem se Martinović. Star sem 10 let in obiskujem četrti razred. Rad hodim v šolo in se učim. Imam rjave lase in oči. Ukvarjam se s športi kot so : tenis, namizni tenis, nogomet, košarka. Spoznavanje narave je moj najljubši predmet. Pogosto grem z mamico na sprehod v naravo. Moj najboljši prijatelj je Elvis in se dobro razumeva. Velikokrat se skupaj voziva s kolesom ali pa rolkava. Z veseljem berem knjige iz naše šolske knjižnice. Ko bom velik, bi bil rad zdravnik. Rad imam sošolce in sošolke ter našo razredničarko Erno Hribar.

Sem Lea Mesojedec. Stara sem deset let. Rodila sem se 21.11. 1990. Po horoskopu sem škorpijonka. Moja razredničarka je Erna Hribar. Rada hodim v šolo, kjer imam dobre prijateljice , zato si marsikaj zaupamo.
Moji najljubši predmeti so matematika, spoznavanje narave, spoznavanje družbe, glasba in angleščina. Veliko se ukvarjam s športom.
Sem lepe postave, ker sem suha in visoka. Najraje jem cmoke, pizzo, palačinke, sadje in pijem vse brezalkoholne pijače.
Rada imam starše, ker lepo skrbijo zame in mi pomagajo pri učenju. Prav tako vse sorodnike in bratca . Starši želijo, da sem odlična, jaz pa se bom potrudila, da jih bom razveselila.

Ime mi je Darja, pišem se Mirtič. Stara sem 9 let in visoka 143 cm, tehtam pa 33 kg.Hodim v 4.a razred osnovne šole Bršljin. Moji najboljši prijateljici sta Tina in Suzana.Imam modrozelene oči. Že od prvega razreda nosim očala. Moj konjiček je plavanje in TV oddaje. Sicer pa mi tudi šola ni sedma šala. Moja najljubša predmeta sta likovni pouk in anglaščina. Rada poslušam skupino Foxy Teens. Moja barva je zelena, zato imam veliko zelenih oblačil. Pogosto oblečem hlače na zvonec. Zelo rada jem pizzo, pire krompir in hrenovke. Pijem cocca colo, sprite in še marsikaj.

Moje ime je Dejan, pišem se Mohar. Star sem 10. let. Visok sem 130 cm in tehtam 33 kg. Doma sem v Prečni. V šolo se vozim z avtobusom. Zelo rad igram igrice na računalniku. Imam brata Darka in dva hišna ljubljenčka, muco in hrčka. Zelo rad se igram z njima. Včasih me obiščeta tudi sošolca Janez in Alen. Takrat vzamemo žogo in se žogamo na travniku pred našo hišo. Kadar pa je slabo vreme, sedimo pred računalnikom in igramo priljubljene igrice. Tudi na učenje ne pozabim, saj me mamica vedno spominja nanj. Upam, da bom uspešno končal 4. razred. Želim, da se imamo v razredu lepo do konca šolskega leta, pa tudi potem.

Ime mi je Nives, pišem se Ribič. Rojena sem 8.7.1990. Stanujem v Bršljinu. Trenutno sem bolna, a vseeno delam za šolo. Rada se učim. Sem pridna deklica, včasih pa mi jeziček ponagaja in težko ga ustavim. Pogosto oblečem hlače na zvonec. Ne maram bluzic, zato nosim mikice. Največkrat obujem tenis copate, zdaj pa tudi že zimske čevlje. Rada jem slaščice in pizzo. Obožujem poletne počitnice. V morju plavam kot ribica, se potapljam in skačem . Nazadnje sem bila na morju 15.oktobra.

Sem 10 letni fant. Imam rjave oči. Sem zelo radoveden in igriv. Rad rolam in se vozim s kolesom. Pogosto se igram s svojo sestrico Špelo, čeprav mi večkrat nagaja. Vsako jutro pred odhodom v šolo, si dava lupčka. Naj vam zaupam, da imam že simpatijo. Zaenkrat še ne bom izdal njenega imena. Rad imam čokoladne krofe. Od filmov pa akcijske. Moj najljubši šport je tenis. Želim trenirati borilne veščine.

Sem Alen Štamfelj. Doma sem v Prečni pri Novem mestu. V šolo se vozim z avtobusom. Sem pameten, vesele narave in vedno se vključim v zabavne igre. Imam temno rjave lase, lepe oči in sem srednje postave. Moja najljubša barva je svetlomodra. Moj najboljši prijatelj je Dejan, s katerim sva večkrat skupaj. Voziva se s kolesi in se igrava zabavne igre. Rad nosim topel zelen ali rumen puli, pa tudi kavbojke. Najraje rišem in berem knjige. Všeč mi je raziskovanje. Čeprav sem že velik, se še vedno veselo igram z avtomobilčki. Moja priljubljena hrana je pizza. Imam domačega prijatelja, mucka Mikija. Najraje na svetu imam starše in sestrico Sanjo, s katero se pogosto igram.

Moje ime je Matic, pišem se Bradač. Visok sem 140 cm, tehtam 37,5 kg, kar pomeni, da nisem ravno vitke postave. Mojo glavo krasijo zelenkastorjave oči, svetli kratki lasje in kratek nos. Šola mi je v veselje. Poleg pouka obiskujem namizni tenis, folkloro in fakultativni pouk angleščine. V prostem času dvakrat tedensko obiskujem tečaj angleškega jezika. Ostale dni pa se zamotim s svojimi igračami . Včasih odidem na dvorišče, kjer se največkrat rolkam, igram košarko,se lovim s prijatelji in vozim s kolesom. Sem pa tja ušpičim dedku tudi kakšno neumnost. V spomladanskem času mu pomagam v vinogradu. Preden zaspim, gledam televizijo ali berem knjige. Večino vikendov preživim pri očku. Od pomladi do jeseno smo velikokrat na morju, kjer uživam v plavanju. V zimskem času hodimo smučat. Plavanje in smučanje sta moji priljubljeni aktivnosti. Z mamico pa greva pogostokrat na daljše sprehode. Rad se lepo oblačim, zato mi oči, pa tudi mami, kupita lepe obleke. Se zgodi, da tudi lenarim. No, takšen sem.

Sem Katja Kajič. Stara sem 10 let. Rodila sem se 6.4. 1990. Imam srednje dolge rjave lase. Tehtam 39 kg, visoka pa sem 137 cm. Moje oči so modre barve. Modra je tudi moja najljubša barva. Najraje nosim hlače. Z veseljem hodim v šolo, kjer se marsičesa naučim. Ker zelo rada berem, mi pravijo “knjižni molj.” Obiskujem folklorni in tehnično oblikovalni krožek. Moje ostale prostočasne dejavnosti pa so še: kolesarjenje, igranje s prijateljicami in gledanje TV. Moji najboljši prijateljici sta Alina in Tina. Skupaj se večkrat igramo, si pomagamo pri nalogah, kdaj pa kdaj pa se tudi spremo. Živim v petčlanski družini. Sem najmljaša, zato me vsi “crkljajo.” Vsi hodijo že v službo, samo jaz v šolo. Najraje pijem ledeni čaj, jem pa makarone. Moje tri največje želje so: da bi bila v šoli odlična, da se ne bi nikomur zamerila in da bi nekega dne postla zdravnica

To sem jaz, Katja Kajič.

Ime mi je Gregor. Pišem se Zagorec. Star sem deset let. V višino merim 135 cm in tehtam 32 kg. Moji lasje so ravni in svetlo rjave barve. To je moja zunanja podoba. Ker že moram, hodim v šolo in sicer obiskujem 4.a razred. Vedno komaj čakam počitnice. V šoli pa mi ni vse zanič. Včasih je tudi kaj zanimivega. Najrajši imam telovadbo, matematiko in likovni pouk. Zelo rad se igram. Tudi očiju pomagam pri najrazličnejših opravilih. Važno mi je, da sem vedno v gibanju. Sedeti za mizo in delati domače naloge, ni po mojem okusu. Tudi TV oddaj ne gledam rad. Z veseljem se vozim s kolesom. Modra je moja najljubša barva, zato imam največ oblačil v tej barvi. Še moja soba je vsa v najrazličnejših modrih odtenkih. Sem pa tudi velik ljubitelj živali. Tako imam kar dve mucki. Z njima preživim veliko časa. Mislim, da sem vse napisal o sebi.

Ime mi je Simon, pišem se Slapničar. Star sem 10 let. Imam starejšo sestro Anjo. Rodil sem se 13. avgusta 1990. Takrat smo stanovali v Straži pri Novem mestu. Ker so moji starši delali hišo pri babici, smo se 1992. leta preselili v Lastovče. Ta kraj je bližje šoli. Tu imam že veliko prijateljev. Visok sem 144 cm in tehtam 33 kg. Pogosto se tehtam, ker sem bil pred nekaj leti zelo suh in se mi teža nikakor ni povečala. Imam kratke rjave lase. Moje oči so zelenorjave. Oblačim se v udobna oblačila. Rad imam šport, predvsem kolesarjenje in rolanje. Zelo uživam, kadar dobim nove lego kocke in jih sestavljam po načrtih. Od vsega pa mi je najlepše takrat, kadar z očitom, mamico, sestro ali s prijatelji raziskujem naravo.

Sem Jerneja Dular. Doma sem iz Cegelnice pri Novem mestu. Imam še dva brata in zelo skrbna in prijazna starša. Živimo v svoji hiši. Po poklicu bi bila rada vzgojiteljica. Moja učiteljica je Erna Hribar. Z veseljem hodim v šolo in se pridno učim ter redno pišem domače naloge. Pri pouku mirno sedim, sodelujem pri šolskem delu in poslušam. Rada pomagam, zato imam veliko prijateljic. Doma priskočim staršem na pomoč in redno vadim pianino. Obiskujem namreč tudi glasbeno šolo.Rada imam živali. Sem srednje visoka, svetlih las, katere imam ponavadi spete v rep. Pred kratkim sem se postrigla za nekaj centimetrov. Imam sivomodre oči in lepo bele zobke. Pogosto nosim prstan in uro. Rada sem lepo oblečena. Včasih oblečem krilo ali hlače na zvonec. V prostem času se vozim s kolesom in rolerji. Najbolj pa uživam na morju, izletih in piknikih. Ne maram pa slabega vremena in neprijaznih ljudi. Želim si, da bi bili vsi ljudje prijazni, zdravi in srečni.

Ime mi je Alina. Pišem se Špec. Stanujem v Vavpotičevi ulici 16 v Novem mestu. Rojena sem 27. decembra 1990. Živim v hiši, ki stoji na velikem vrtu. Mojemu bratu je ime Martina- Alojz . Moji lasje so svetli. Pogosto jih spnem v čop. Rada sem oblečena v lepe obleke in moderne hlače. Do šole imam 15 minut hoje, največkrat pa me peljejo starši z avtom. V razredu mi je lepo, zato rada hodim v šolo. Imam veliko prijateljic, s katerimi skupaj obiskujemo več krožkov: računalniški, tehnično-oblikovalni, atletiko in folkloro. Izven šole obiskujem še angleški jezik in že četrto leto baletno šolo. Čeprav sem stara deset let, se še vedno rada igram s punčkami in se oblačim v mamine obleke in obujem čevlje z visokimi petami. V prostem času skupaj z mlajšim bratcem riševa ali pa gledava oddaje o živalih in risnake. Če bi me sedaj srečali, bi me takoj prepoznali po kitkah s pisanimi elastikami, modrimi očmi in sivo trenirko z belimi žepi.

Ime mi je Tina, pišem se Jeraj. Stara sem 10 let. Živim v Bršljinu, nedaleč od šole. Rada imam živali in otroke. Ko bom velika, želim postati vzgojiteljica v vrtcu. Rada imam starše in vse sorodnike. Najraje jem pizzo, od pijač pa pijem sok. Všeč so mi plišate igrače. Z veseljem hodim v šolo, kjer se počutim zelo dobro. V prosem času gledam televizijo. Obiskujem različen krožke. Sem dobrega srca, zato pomagam ljudem. Zadovoljna sem, če vidim vesele obraze. Pogosto nosim kapri hlače in majico brez rokavov. Všeč mi je poletje, ker grem lahko na morje.

Moje ime je Mirza, pišem se Imamović. Rodil sem se v novomeški bolnišnici 12. julija, leta 1990. Živim na Kočevarjevi ulici 8, v bloku s štirimi nadstropji. Težak sem 33 kg, visok pa 148 cm. Imam modre oči , lase pa svetlo rjave. Sem živahen fant, vesele narave, poslušen, včasih pa tudi nagajiv. Rad se ukvarjam z naslednjimi športi: tenisom, nogometom, namiznim tenisom, košarko, odbojko in atletiko. Računalnik mi je v veselje. Kadar igram igrice, se sprostim, pa tudi ob dobri glasbi z živahnim ritmom. Najraje nosim trenirko, kratke hlače, majico in tenis copate ,v katerih se najbolje počutim. Srečen sem, ker imam skrbna starša. Z njima bi rad živel do konca svojih dni. Sem fant po imenu Rok. Pišem se Fartelj. Doma sem iz Češče vasi pri Novem mestu. Rojen sem 14. januarja 1991. Star bom 10 let. V šolo se vozim z avtobusom. Imam starejšega brata Jureta. Sem vesele narave. Najrajši oblečem trenirko, majico in obujem tenis copate. V šolo hodim z veseljem. Moj najljubši predmet je matematika. Tudi telovadbo imam rad. S sošolci pogosto po pouku igram nogomet in košarko. Tudi doma izkoristim prosi čas za igre z žogo. Sem ljubitelj živali. Doma imamo zajčke, ki jih krmim in se z njimi tudi igram. Vzamem jih v naročje in jih božam. Pogosto se vozim s kolesom. Mamici in očetu rad pomagam pri delu, a jima včasih tudi ponagajam. Takšen sem!

Sem 10 letni Janez Jarc. Hodim v OŠ Bršljin. Moj najljubši šport je kolesarjenje. Imam zelo rad živali. To so, psi, mačke, miške, hrčki, delfini…

Naj se predstavim. Ime mi je Miro, star sem 10 let. Lase imam rjave in zelene oči. Po horoskopu sem škorpijon. Imam veliko nogo saj nosim čevlje številko 40. Sem zelo radoveden.Ne hodim rad v šolo. Posebno rad imam matematiko. V šoli mi je najbolj všeč takrat, ko rešujemo naloge iz matematike. Najrajši jem pizzo. Rad imam košarko. Moj najljubši igralec košarke je O’nell. Moj domači kraj je Novo mesto. Najboljšega prijatelja imam v Potočni vasi. Mislim, da sem se dovolj jasno predstavil.