LEPO POZDRAVLJENI,

Smo učenci 3.c razreda Osnovne šole Bršljin. V razredu je 28 učencev. Naša razredničarka je Sonja Murn in se med seboj lepo razumemo.
Imamo zelo urejeno učilnico. V njej je veliko plakatov, s katerimi si pomagamo pri učenju. Sestavili smo tudi razredna pravila, katerih se poskušamo čimbolj držati.
Sodelujemo v različnih krožkih. Letos bomo opravljali kolesarski izpit in postali že pravi kolesarji. Vsi skrbimo za urejenost in čistočo naše učilnice, saj je šola naš drugi dom.

Naša šola je velika, lepa in urejena. Ima veliko prostorov. To so: učilnice, kabineti, hodniki, sanitarije, pisarne, knjižnica, čitalnica, avla, zbornica, garderobe, zobna ambulanta… Za red na šoli skrbita hišnika in čistilke, za polne želodce kuharice, za zdrave zobe pa zobozdravnica. Učijo nas prijazni učitelji. Vse skupaj vodi ravnatelj. Kadar smo žejni, si postrežemo na avtomatu za pijačo. Na naši šoli se dobro počutimo, zato jo radi obiskujemo. Zunaj šole imamo veliko prostora. Imamo več igrišč, za šolo pa gozdiček, kamor večkrat zahajamo. Če bi radi o naši šoli izvedeli še kaj več, nas obiščite.

Kmalu na začetku šolskega leta nas je učiteljica Sonja vprašala, če bi sodelovali v projektu Medvedek bere. Seznanila nas je z delom projekta in vsi smo bili takoj ZA. Že naslednje jutro pa učiteljica ni vstopila v razred sama. V roki je držala lepega plišastega medvedka. Vsem je bil zelo všeč. Razmišljali smo, kako mu bi dali ime. Imeli smo veliko predlogov, in končno smo mu izbrali ime ČARLI. Vsak izmed nas ga je lahko stisnil k sebi in se mu na kratko predstavil. Sprejeli smo ga v našo skupino in postal je naš veliki prijatelj. Nato smo ga posedli v sprednji del učilnice na omaro, kjer nas je opazoval pri delu. Učiteljica nam je povedala, da ga bomo lahko vzeli po pouku tudi k sebi na dom. Tega smo se zelo razveselili. Vsak dan je šel domov z drugim sošolcem. Doma smo mu prebrali kakšno zanimivo zgodbico in se potrudili, da smo preživeli z medvedkom čimbolj zanimivo popoldne. Doživetja z njim smo predstavili v spisih, ki smo jih napisali.

Med poukom nas je Čarli spremljal kamorkoli smo šli: na malico, v knjižnico, v telovadnico, na sprehod… Med nami se je dobro počutil.

Konec oktobra pa nas je dragi medvedek Čarli zapustil. Skupaj z zanimivimi spisi smo ga poslali na Osnovno šolo Gorje. Težko smo se poslovili od njega. Tudi mi smo kmalu dobili njihovega medvedka Lojzka. Lepo smo ga sprejeli medse. Z njim je vsak izmed nas preživel nekaj zanimivih dni. Prebrali smo mu veliko zgodbic in z njim lepo ravnali. Večinoma smo posegali po knjigah za bralno značko, domače branje, še vedno pa zelo radi prebiramo pravljice. V spisih smo napisali, kako smo preživljali dneve z medvedkom Lojzkom. Kmalu pa ga bomo z vsemi spisi, ki smo jih napisali v času, ko je bil medvedek pri nas na obisku, poslali našim prijateljem nazaj v Gorje.

Sem Primož Meznarčič. Star sem devet let in pol. Živim v Prečni. Od šole sem oddaljen 3km. V šolo se vozim z mamico z avtom ali pa z avtobusom. Rad hodim v šolo. Pri pouku sem uspešen. Zelo rad rešujem dodatne naloge. Obiskujem naslednje krožke: naravoslovni, matematični in kolesarski krožek ter angleščino in košarko. Sošolci smo med seboj dobri prijatelji in si radi pomagamo. Včasih pa smo tudi malo nagajivi in poredni.

Čarli, upam, da bova postala najboljša prijatelja in me boš vedno rad in z veseljem spremljal pri pouku.

Ime mi je Vita in hodim v 3.c razred. Naša šola je velika in jo obdajo veliko zelenja. Sedaj obiskuje šolo 609 učencev. Čarli, če se boš še ti vpisal v našo šolo in se pridno učil, nas bo skupaj 610 učencev.

Pri nas je lepo, ker imamo veliko različnih interesnih dejavnosti. Lahko boš obiskoval športno dejavnost, ker imamo zelo lepo in veliko igrišče. Jaz obiskujem likovno-oblikovalni krožek, angleščino in matematiko. Hodim pa tudi v glasbeno šolo, kjer se učim igrati synthesizer. V našo šolo hodijo tudi Romi. Vozijo se s šolskim kombijem. V šoli me motijo važni osmarčki, ker so poškodovali avtomat za pijačo. Ampak sedaj je že popravljen. Ali naj ti še kaj predstavim? Mislim, da je dovolj. Lepe pozdrave ponesi drugim šolarjem po Sloveniji.

Sem Toni in upam, da ti je v našem razredu všeč. Rad imam živali, sestavljam lego kocke in zelo rad rišem. Tudi stripe rad čitam, posebno Alana Forda. Popoldne se moram tudi učiti in pisati domače naloge. Doma imam veliko zanimivih knjig, obiskujem pa tudi šolsko knjižnico.

Z mamico in očijem se večkrat odpravimo na sprehod, nabirat gobe ali kostanj. Mamica in očka sta v službi večkrat dežurna in takrat sem sam doma. Moj najboljši prijatelj je Stanko, sedaj pa bom prijatelj tudi s tabo, Čarli. Kmalu boš odšel na drugo šolo. Upam, da ti bo tudi tam všeč in si boš našel dobre prijatelje. Če ti bo pa dolgčas, pa pridi k meni na počitnice in se bova skupaj igrala. Pogrešal te bom.

Sem Matija. Star sem 9 let in hodim v tretji razred. Stanujem v Novem mestu na Ljubljanski cesti 20. V šolo hodim peš, ker sem oddaljen od šole samo 500 metrov. V šoli mi je zelo lepo. Hodim k dodatnemu pouku in obiskujem naslednje krožke: računalniški, angleški, kolesarski in matematični. Imam brata, ki mu je ime Ilija in je mlajši od mene eno leto. Z bratom hodiva trikrat na teden na nogometne treninge. Najbolj me zanimajo razni kraji in države. Imam pet zemljepisnih enciklopedij in jih zelo rad berem. Po šoli se rad igram s prijatelji na igrišču pred blokom.

Sem Klavdija Ljubi. Moj dobri prijatelj je medvedek Čarli. Njegov kosmati kožušček je rjav. Okrog vratu ima zelo lepo pentljo. Sedi na polici v učilnici in nas opazuje pri učenju. Pri uri slovenščine mu bomo večkrat prebrali kakšno pravljico. Pri nas se bo veliko naučil, saj smo pridni učenci. Kadar bomo ušpičili kakšno neumnost, pa nas seveda ne bo smel zatožiti učiteljici.

V petek sem iz šole prinesel razrednega medvedka Čarlija. Doma si ga je vsak član družine najprej ogledal, nato pa sem ga položil na sredino svoje pisalne mize. Postal je moj prijatelj. Iz torbe sem vzel zvezke in pričel s pisanjem domače naloge. Medvedek me je skrbno opazoval in opozoril na napake. Bil sem mu zelo hvaležen. V popoldanskem času sem mu zato prebral pravljico iz šolske knjižnice. Zvečer sem vzel medvedka v svojo posteljo in ga močno stisnil k sebi. Povedal sem mu še pravljico za lahko noč, potem pa sva oba trdno zaspala. Ob peti uri zjutraj sem se zbudil in ugotovil, da medvedka ni pri meni. Takoj sem vedel, da mi ga je lahko vzela sestra, saj ga je že prejšnji dan hotela imeti pri sebi. Ugotovil sem, da leži pri njenem vzglavju. Potiho sem ji ga vzel, odnesel v svojo posteljo in sladko sva zaspala. Zjutraj sva se zbudila in skupaj sva preživela zanimivo dopoldne. Popoldne pa sem se moral od Čarlija posloviti. Odnesel sem ga sošolki Jani, ki tudi stanuje v Lastovčah.

Ko sem dobil Čarlija, sem bil zelo vesel. Doma sem ga stisnil k sebi, ga pobožal in odnesel v svojo sobo. Pokazal sem mu svoje igrače. Potem sva šla v dnevno sobo gledat risanko Ponarejena sled. Čarli je bil zadovoljen. Med tem časom sta oči in bratec Tomi pekla kostanj. Nato so prišli sosedovi in skupaj smo se gostili s kostanjem. Tudi Čarli je bil zraven. Po pikniku sva se umila in odšla spat. Zjutraj sva se zbudila. Mamica nama je pripravila dober zajtrk. Potem sem mu prebral zgodbico Palčki z rožnega grička. Tudi kaseto sem mu zavrtel. Popoldne pa sem praznoval rojstni dan. S prijatelji in Čarlijem mi je bilo zelo lepo. Potem sem se moral od Čarlija posloviti.

Čarlija sem dobila v soboto pozno zvečer. Zelo sem se ga razveselila in močno stisnila k sebi. Razkazala sem mu svoj dom. Ko sem se odpravila spat, sem medvedka položila poleg sebe. Za dobro jutro sem mu prebrala zgodbico. Pridno sem mu brala, saj sem se trudila, da mu ne bi bilo dolgčas. Po zajtrku sem ga nosila v naročju in se z njim pogovarjala, kako sem srečna, da imam takega prijatelja.

Po kosilu smo obiskali babico, ki je praznovala rojstni dan. Spoznala je tudi Čarlija. Dan sem preživela lepo, saj me je Čarli spremljal kamorkoli sem šla. Skupaj sva odšla na sprehod, seznanila pa sem ga tudi z drugimi prijatelji. Vsi so ga občudovali. Dan, ki sem ga preživela s Čarlijem ne bom nikoli pozabila, pa čeprav je Čarli samo igrača.

Končno je prišel čas, ko sem tudi jaz dobila medvedka Lojzka. Ko sva prišla domov, sva se najprej malo odpočila. Ker je bilo do kosila še dovolj časa, sem mu prebrala zgodbico Na Novo leto se ne smeš umiti. Zgodbica govori o pisatelju in njegovih doživetjih prvega dne v Novem letu. Stric Polde mu je povedal, da kar počneš na Novo leto, to delaš celo leto. Pisatelj se je tistega dne izogibal vseh opravil, ki jih ni maral. Kasneje, skozi leto, pa je ugotovil, da stric Polde nima prav.

Lojzek me je napeto poslušal, nato pa je zadremal. Med tem časom sem naredila domačo nalogo. Kasneje, ko se je prebudil, me je poslušal, kako sem se učila SND. Bil je že večer in z Lojzkom sva se odpravila spat. Prav sladko sva zaspala. Zjutraj pa sva šla skupaj v šolo.

Bil je lep spomladanski dan, ki sem ga lahko preživel z medvedkom Lojzkom. Od šole do doma imam kar naporno pot, zato sva se najprej odpočila. Po nekaj urah so prišli domov še oči, mami in sestra. Lojzka so bili zelo veseli , saj so o njem že veliko slišali in jim je že kar prirasel k srcu. Medtem, ko je mami pripravljala kosilo, sva z Lojzkom naredila domačo nalogo. Hitro je bila narejena, saj sva oba zelo pametna. Nato sva gledala televizijo. Ker pa Lojzku film ni bil všeč, sem mu raje prebral knjigo Lukec in njegov škorec. Lojzku je bilo najbolj všeč, kako je Lukec z mamo in škorcem potoval v Ameriko k očetu. Žalosten pa je bil, ko je izvedel, da je na ladji izgubil mamo. Po kosilu sva šla na krajši sprehod. Doma sva se še igrala, zatem pa naju je že čakala večerja. Umila sva se in se odpravila spat. Noč je hitro minila in prišlo je jutro, ko sva se morala odpraviti v šolo.

Tudi jaz sem lahko Lojzka odnesel domov. Najprej sva se igrala. Med igro je Lojzek postajal zaspan in končno je zaspal. Ko se je zbudil, sem mu pokazal računalnik. Igrala sva igrico Commandos. Tudi kartanje in risanje na računalniku ga je pritegnilo. Prišel je čas večerje in spanja. Za lahko noč sem mu prebral pravljico Medvedek Paddington. Knjiga opisuje družino, ki je našla medvedka Paddingtona. Skupaj so se odpravili domov. Medvedku so pripravili toplo kopel. Ker ni znal plavati, se je začel utapljati. Kljub klicu na pomoč, ga ni nihče slišal. V glavo mu je šinila ideja, da lahko s klobukom meče vodo iz kadi. Družina mu je prišla pomagat in ga rešila. Vsi skupaj so srečno živeli naprej.

Pravljica je bila zanimiva in je Lojzka uspavala. Z Lojzkom sva se imela zelo lepo.

Zelo sem bil vesel, ko sem dobil Lojzka. Doma sem ga predstavil družini in mu pokazal svojo sobo. Popoldne sva šla ven. Obiskala sva prijatelja Jerneja. Zvečer pa sva gledala televizijo. Bila sva že utrujena, zato sva šla spat. Tudi naslednji dan sva preživela skupaj. Delala sva z računalnikom in se igrala z avtomobilčki. Pred spanjem pa sem mu prebral knjigo Lukec in njegov škorec. Lojzek je pozorno poslušal. Zgodba mu je bila všeč. Najbolj naju je ganilo, ko je Lukec ostal brez mame. Potovala sta k očetu v Ameriko. Na poti mu je mama umrla in ostal mu je le škorec Klepec.

Dnevi, ki sem jih preživel z medvedkom, so hitro minili. Bilo mi je kar hudo, ko sem ga moral odnesti v šolo in se posloviti od njega.

Z Lojzkom sva prišla iz šole. Naredila sva domačo nalogo. Potem sva kosila in pospravila mizo za sabo. Pol ure časa sva si vzela za igranje. Nato sem mu prebral knjigo Mini gre v šolo. Knjiga mu je bila zelo všeč. Skupaj sva si ogledala še slike v knjigi. Včasih sva se zelo nasmejala, ker so bile nekatere prav smešne. Lojzku je bilo v knjigi najbolj všeč, ko je šla Mini prvi dan v šolo in so se ji zgodile razne nevšečnosti s svojo obleko. Pri branju sva se utrudila in sva šla počivat. Sedla sva pred televizor in gledala filme. Nato pa je bil čas za spanje.

Ime mi je Anita. Moja najljubša knjiga je Pika Nogavička, katero sem z veseljem prebrala tudi medvedku.

Pika Nogavička je živela v vili Čira Čara. Njena najljubša žival je bil konj, ki ga je rada jezdila. K njej sta velikokrat prišla na obisk Anica in Tomaž. Skupaj so se igrali in jezdili.

Sedaj pa še nekaj o medvedku Lojzku. Zelo je lep. Oblečen je v kariraste hlače. Imam ga zelo rada in mislim, da se je pri meni dobro počutil. Veliko sva se pogovarjala o njegovem gozdnem življenju. Zaupal mi je, da ga nima nihče rad. Najbolj se boji belcev, ker so vedno oboroženi. Komaj čaka, da se stopi sneg in njegovo življenje se bo obrnilo na bolje. Nič več ga ne bo zeblo.

Z Lojzkom sva prišla iz šole ob enih popoldne. Malo sva se igrala, potem pa sem mu prebral knjigo Smetišni muc. Lojzku je bila najbolj všeč zgodba Miška si kuje srečo. Medvedek je premišljeval, kako naj si še sam skuje srečo. Tudi jaz sem začel razmišljati o tem. Skupaj sva kovala in kovala srečo in končno zaspala. Zjutraj pa sva se dobre volje zbudila.

Z Lojzkom sva prišla po pouku domov. Najprej sva imela kosilo, nato pa sva naredila domačo nalogo. Kasneje sem mu prebrala pravljico O lepi Vidi.Obema je bila zelo všeč. Govori o Vidi, ki je pri morju stala in plenice prala. Prišel je črn zamorc in jo odpeljal. Jokala je po sinu in očetu. Lojzek je med branjem zaspal. Dala sem ga v zibelko. Za trenutek se je prebudil. Šla sva se ven igrat, zatem pa sva se odpravila na sprehod. Nato sva se poigrala še s prijatelji. Začelo se je mračiti. Šla sva domov. Imela sva večerjo. Nato sva vsem domačim zaželela lahko noč. Lojzka sem položila v zibelko, jaz pa sem legla v posteljo. Preden sva zaspala sem mu zapela še pesmico in mu zaželela lepe sanje.

Na Valentinovo sem prinesel domov medvedka Lojzka. Vsi smo mu posvetili veliko pozornosti. Najbolj sta ga bila vesela brata Mitja in Marko. Postavil sem ga na mizo. Pomagal mi je pri pisanju domače naloge. Nato sem mu prebral knjigo o Petru Klepcu. Knjiga je bila obema zelo všeč. Lojzku sem potem na kratko obnovil vsebino knjige. Povedal sem mu, da je bil Peter dober pastir in junaški fant, tako kot sva midva z Lojzkom.

Bil je lep sončen dan, zato sva se odpravila na bližnje igrišče. Tam sva se žogala. Kar prehitro je minil dan in z Lojzkom sva morala spat. Spal je pri meni na postelji. Zjutraj sva se zbudila in odšla na avtobus, ki naju je odpeljal v šolo.

Končno sem tudi jaz prišla na vrsto, da sem lahko odnesla domov Lojzka. Lojzek je bil pri meni prvič.

Najprej sva skupaj naredila domačo nalogo, potem pa sva se šla igrat. Napočil je čas za kosilo. Po kosilu sem mu prebrala knjigo o Arieli. Zgodba pripoveduje o tem, kako bi se Ariela rada spremenila v deklico, vendar ji to ni uspelo. Nekega dne pa je priplavala nad gladino ladja. Ariela se je močno razveselila in splavala na površino.

Lojzek je zgodbico pozorno poslušal. Ko sem končala z branjem, sva šla na večerjo. Po večerji pa sem se umila in z medvedkom sva odšla v posteljo.

V šoli sem izvedel, da bom lahko za en dan odnesel medvedka Lojzka k sebi domov. Komaj sem čakal, da je bilo konec pouka. Skupaj sva odšla na avtobus. Na avtobusni postaji sem ga držal v naročju. Doma sem ga predstavil očetu, mamici in sestram. Z njim sem naredil domačo nalogo. Zvečer pa sem mu za lahko noč prebral knjigo z naslovom Na Novo leto se ne smeš umiti. Potem sem ga zavil v odejo, ga položil na posteljo in mu zaželel lahko noč. Kmalu sem tudi jaz zaspal. Zjutraj sem vstal in skupaj z medvedkom sva odšla v šolo. V šoli sem ga položil na polico, ker ga je že čakal sošolec Luka, da ga odnese domov.

Z Lojzkom sem prišla iz šole. Najprej smo imeli kosilo. Tudi Lojzek je sedel pri mizi. Po jedi sem napisala domačo nalogo. Medvedek mi je pomagal pri računanju. Nato sem mu prebrala knjigo Princeske. Zgodbica govori o neki princeski, ki je šla s princem na sprehod, ta pa jo je zaprosil za roko. Pravljica je bila zelo zanimiva.

Po treh tednih sem prišel v šolo. Vsi so me lepo sprejeli. Učiteljica je prišla v razred in mi dala medvedka Lojzka. Skupaj sva bila pri pouku. Po končanem pouku pa sva odšla domov. Doma sem se najprej preoblekel, nato pa mi je Lojzek pomagal pri pisanju domače naloge. Veliko sva se tudi pogovarjala. Po obedu sva skupaj odšla ven in igrala košarko. Čez nekaj časa sva šla gledat televizijo. Kasneje sva skupaj prebrala knjigo o Drejčku in treh Marsovčkih. Zgodbica pripoveduje o Marsovčkih, ki so radi obiskovali Drejčka. Igrali so se z igračami in jedli sladkarije. Drejček jim je povedal, da je pri njih na obisku teta Meta, zato so morali biti tiho. Drejček in Marsovčki so se veliko pogovarjali in igrali.

Nato sva z Lojzkom igrala na računalniku igrice. Lojzek se je hitro naveličal in me spomnil, da se moram učiti. Med učenjem me je veliko spraševal in tudi pomagal.

Po večerji sva se šla umit in skupaj odšla spat. Dolgo v noč sva se pogovarjala. Zjutraj pa sva zopet odšla nazaj v šolo.

Ko je bil Lojzek pri meni doma, sva počela veliko zanimivih stvari. Po opravljeni domači nalogi sva se odpravila gledat televizijo. Zatem smo imeli kosilo in Lojzek je sedel z meno za mizo. Po kosilu sem se odločil, da bom Lojzku prebral knjigo. Ta knjiga je imela naslov Prihaja Ana Nas. Zgodba govori o neki deklici, ki je bila namenjena v šol. Ni je bilo od nikoder zato so bili sošolci že nestrpni. Naenkrat so se odprla vrata in vstopila je neka punčka. To je bila Ana. Knjigo je napisal Wolfram Hanel. Zatem sem se šel umit in oblekel sem pižamo. Malo sva še pogledala televizijo, nakar sva se odpravila spat.

Ko sem prinesel medvedka Lojzka domov, smo se ga vsi razveselili in nasmejali. Dal sem ga sedeti na mojo nočno omarico.

Lojzek se je v moji sobi zelo sprostil. Bil je vesel in radoveden. Z veseljem sem mu pokazal vse igrače in šolske knjige. Prebral sem mu zelo lepo knjigo Srček za Nino. Z odprtimi očmi me je pozorno poslušal.

Lojzek se je pri meni dobro počutil. Tako sva zvečer z velikim veseljem zaspala in sanjala lepe sanje.

Z veseljem sem odnesel Lojzka domov. Najprej sem se preoblekel, šel k kosilu, potem pa sem naredil nalogo. Tudi Lojzek mi je pomagal. Malo sva se šla učit, nato pa sem mu povedal zgodbo iz Nikca, z naslovom Pobeg od doma. Zgodbica govori, kako je Nikec polil črnilo po preprogi, mama pa ga je kregala in odločil se je, da pobegne od doma.

Malo sva igrala računalnik, nato pa sem se šel umit in spat. Drugi dan pa sem moral Lojzka odnesti v šolo.

Ko sem prinesla Lojzka domov, so bili vsi presenečeni. Odšla sva na kosilo. Kosilo je bilo odlično, je vdihoval Lojzek. Odpravila sva se ven, kjer sva se igrala. Odšla sva nazaj v hišo. Gledala sva televizijo. Čas je bil za večerjo. Naslednji dan sem morala k pevskim vajam. Ko sem se vrnila, sva gledala nadaljevanko Mala Danijela. Odšla sva tudi k moji babici. Vrnila sva se pozno in bil je pravi čas za v posteljo.

Bila je nedelja. Z družino smo odšli k maši. Vrnila sem se in videla, da je bil Lojzek priden. Za nagrado sem mu prebrala knjigo Bambi. Opisuje, kako so prebivalci gozda hoteli spoznati mladega princa in z njim skleniti prijateljstvo. To knjigo so napisali Walt Disney company. Ko sem mu pripovedovala zgodbo Bambi, je zaspal. Zbudil se je šele pozno zvečer. Moral pa je zaspati nazaj. Zaželela sem mu lepe sanje. Tako sem preživela vikend z medvedkom Lojzkom.

Napočil je čas, da sem tudi jaz dobila medvedka Lojzka. Prinesla sem ga domov in vsi so ga lepo pozdravili. Odnesla sem ga v svojo sobo. Položila sem ga na pisalno mizo, nato pa sem pospravila posteljo. Skupaj sva naredila domačo nalogo. Lojzek mi je veliko pomagal pri računih.kasneje sem mu prebrala knjigo Deklica iz Mihovega mlina. Lojzku je bilo v knjigi najbolj všeč, ko je jelka povabila Pogorelce v Mihov mlin, saj je bilo v njem dovolj prostora za vse.

Po končanem branju je bil čas za kosilo. Pohitela sva v jedilnico. Po kosilu je Lojzek malo zadremal. Čez nekaj časa se je prebudil in si zaželel gledanja televizije. Želja se mu je uresničila. Ko ni bilo na televiziji nič več zanimivega, sva se šla igrat s plišastimi igračkami. Sledila je večerja. Nato sva si ogledala še risanke, nakar sva se umila in odšla spat.