SKLEPNE MISLI

O projektu MEDVEDEK BERE

Razredna skupnost prvega a razreda OŠ Bršljin smo z veseljem sodelovali v projektu Medvedek bere in z medvedkom brali knjige za bralno značko pa tudi druge po izbiri otrok.
Naša partnerska šola je OŠ Dob pri Domžalah in prvi razred z razredničarko Tatjano Kokalj. Njim smo že v jeseni poslali našega medvedka Srečka in nestrpno pričakovali njihovo poštno medvedjo pošiljko, ki je k nam prispela po novem letu.
Sodelovanje v projektu Medvedek bere je zvišalo motivacijo za branje in pripovedovanje. Otroci so izboljšali tehniko branja in branje z razumevanjem. Nenehno so širili besedni zaklad. Otroke so seveda, poleg razredničarke Vesne in učiteljice Petre, vzpodbujali in jim pri branju pomagali tudi njihovi starši.
V projektu si želimo sodelovati tudi naslednje šolsko leto, ko bomo že veliko boljši bralci. Skupaj se bomo dogovorili, kako bomo izpeljali projektne naloge in dosegli načrtovane cilje.
Sodelujoči:
Učenci in učenke 1.a
Razredničarka Marija Vesna Frank
Učiteljica v PB Petra Škof
Starši otrok oddelčne skupnosti 1.a

O delu v projektu Medvedek bere

Ko sem v šoli izvedela za projekt MEDVEDEK BERE, sem se zanj takoj navdušila. Ni mi bilo težko prepričati tudi mojih učencev. Projekt sem predstavila tudi staršem na roditeljskem sestanku. Dogovorili smo se, da bomo kupili medvedka. Na jutranjem srečanju smo zbirali ime zanj. Bilo je več predlogov. Ime so mu dali Piki.
Prva naloga, ki so jo imeli učenci je bila, da so se medvedku Pikiju predstavili v nekaj povedih. Saj so se takrat komaj naučili brati. Medvedek Piki je obiskal vsakega učenca posebej na domu. Skupaj z učencem sta napisala dnevnik medvedkovega obiska. Vse to smo strnili v knjižico in skupaj z medvedkom Pikijem poslali na podružnično šolo v Kokrici 1. a razredu. Učenci te šole so nam kmalu odpisali, poslali svojo knjižico in njihovega medvedka Brunda. Vsi skupaj smo medvedka slovesno sprejeli na preprogi v razredu. Vsak učenec se mu je predstavil, ga prijel v roko in se z njim malo poigral. Medvedek je že prvi dan odšel z učencem domov. Njihova naslednja naloga je bila, da medvedku preberejo eno ali več pravljic in skupaj z njim napišejo kratko obnovo. Učenci so bili z medvedkom zelo motivirani, nekateri so mu prebrali tudi več pravljic. Sestavljali so svoje knjižice, risbice, izdelali so makete. Na koncu so napisali tudi svoje najljubše knjige, ki jih priporočajo učencem 1 razreda iz Kokrice.
S pomočjo medvedka so učenci pridobili besedni zaklad, rajši so posegali po knjigah.
Vsi skupaj pa se veselimo naslednjega leta in branja s pomočjo medvedka.

Ida Gabrijel, 1.c

RAZMIŠLJANJA O PROJEKTU BEREMO Z MEDVEDKOM

Namesto običajnih bralnih listov sem letos uvedla liste BEREM Z MEDVEDKOM. Učenci zapišejo naslove knjig, ki so jih prebrali. Občasno liste poberem, pregledam in evidentiram, katere knjige so prebrali in koliko knjig je prebral posamezen učenec. Izbiramo torej “KNJIŽNI HIT” (knjigo, ki jo prebere največ otrok) in najbolj vztrajnega bralca (učenca, ki prebere največ knjig). Naš dogovor je, da vsak izpolni vsaj en bralni list (prebrati mora petnajst knjig).
Do 12.maja 2000 so učenci prebrali 889 knjig. Najbolj se je izkazala Katja, ki je prebrala165 knjig in jih tudi lepo besedno in likovno predstavila. Sledijo Špela, Sabina, Urška, Laura in Katarina.
Med knjigami pa so najbolj priljubljene zgodbe lisjačka Tomija (prebralo jih je 14 učencev), Zgodbe o žabcu (9 učencev) in krtku (6 učencev). Po sedem učencev je prebralo tudi knjige: Lahko bi bilo slabše, Pepelka, Piknik ob jezeru, Pod medvedovim dežnikom, Rožnati slonček in Trnuljčica.

Andreja Barbič, 2.b

Poročilo o delu v projektu Beremo z medvedkom

Učenci 2.a razreda OŠ Bršljin iz Novega mesta smo se z navdušenjem vključili v projekt BEREMO Z MEDVEDKOM.
V šolo smo prinesli svoje medvedke in med njimi izbrali najlepšega. Poslali smo ga učencem OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi.Pred odhodom na drugo šolo smo se z medvedkom pogovarjali in mu zaželeli dobro počutje med novimi učenci. Obljubili smo mu, da bomo v tem času pridno brali in se ob njegovi vrnitvi pohvalili, koliko knjig smo prebrali.Potolažil nas je medvedek, ki smo ga prejeli od učencev iz OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi.Ob prihodu smo mu zaželeli, da bi se med nami dobro počutil, nam pomagal pri šolskem delu,se z nami igral in veselil.Vsi smo ga bili zelo veseli, tudi člani naših družin. Čuvali smo ga, ko je odhajal z nami domov.
Povedati vam moramo, da smo z njim veliko raje brali,saj nas je zvesto poslušal. Prebrali smo čez 2000 knjig, nekateri več, drugi manj. Brali pa smo prav vsi. Ob tem smo tudi ustvarjali. Pravljice in zgodbice smo ilustrirali, jih obnavljali, zapisovali, kar nam je bilo v njih všeč, nastalo je kar nekaj lepih knjižic in izdelkov o prebrani knjigi. V razredu smo naše izdelke sproti pregledali, prebrali in se o njih pogovorili. Naša učiteljica nas je zelo pohvalila. Skupaj bomo pripravili razstavo ob koncu šolskega leta, ki si jo bodo ogledali starši in učenci ostalih razredov. Seveda pa bomo ponosni povedali, kako so naša dela nastajala in da brez medvedka ne bi toliko prebrali.
Odločili smo se, da bomo z njimi brali tudi v naslednjem šolskem letu. Hvala medvedek, veliko si nam pomagal!

Učenci 2.a in učiteljica Jožica Unetič

MISLI OB ZAKLJUČKU PROJEKTA

Branje je predvsem na razredni stopnji pereč problem, kateremu moramo posvečati veliko pozornosti. Vsako leto imam v razredu nekaj učencev, ki neradi berejo, kar pa preberejo, pa slabo ali sploh ne razumejo. Na različne načine jih poskušam motivirati za branje. Prejšnja leta sem jih pritegnila k branju z bralnimi listi. Največ knjig so prebrali tisti učenci, ki tudi sicer radi in dobro berejo. Slabše bralce pa je bilo vedno težje motivirati.
Letos pa nas je učiteljica računalničarka seznanila s projektom Medvedek bere. Način dela se mi je zdel zanimiv, zato sem pomislila, da bi bilo dobro v njem sodelovati. Naslednji dan sem svoje učence povprašala, če bi sodelovali v projektu in jih natančno seznanila s potekom dela. Tudi oni so bili navdušeni. Hitro smo kupili medvedka, mu izbrali ime Čarli in začeli z delom. Najprej so se mu v pisni obliki vsi predstavili. Prebrali smo mu tudi veliko zanimivih zgodbic. Med poukom nas je opazoval pri delu, med odmori pa so ga učenci nosili v naročju in se z njim pogovarjali. Mesec dni je bil z nami, potem pa smo ga poslali na drugo šolo. Slovo od našega Čarlija je bilo kar težko, saj so se učenci nanj precej navezali. A kmalu smo dobili iz partnerske šole medvedka Lojzka. Učenci so se ga razveselili, so pa še kar nekaj časa pogrešali našega Čarlija. Kmalu so se nanj navadili in ga lepo sprejeli medse. Nato smo se dogovorili, kaj bomo Lojzku brali in na kakšen način bomo predstavili vsebino prebranega. Učencem je bilo najbolj všeč, da so lahko medvedka vzeli domov. Nekateri so komaj dočakali dan, ko jih je medvedek obiskal na domu. V spisih, ki so jih napisali so predstavili, kaj vse so z njim počeli in kaj so mu prebrali. Ko sem prebirala njihove zapiske sem ugotovila, da je bil dan, ki so ga preživeli z medvedkom, za njih nekaj posebnega. Z njimi je pisal domačo nalogo, jim pomagal pri učenju, jih spremljal na sprehodih in izletih, pri njih je lahko celo prespal. Prav nikogar ni bilo v razredu, ki ne bi želel medvedka odnesti domov. Vsakdo ga je odnesel vsaj dvakrat. Razveselili so se ga celo tisti učenci, katerih branje ni največja vrlina. Prav medvedek je bil tisti, ki jih je pritegnil k branju. In tako so se tudi oni spoprijateljili s knjigo.
Spoznala sem, da je medvedek odličen pomočnik, in prav to me je motiviralo k temu, da postaneva sodelavca tudi prihodnje leto.

Sonja Murn,3.a

Namesto zaključka

Ob zaključku projekta sem sklepne misli poiskala s pomočjo učencev. Njihovo počutje in misli so razvidni iz njihovih odgovorov na anketni vprašalnik.

ANKETA

Ob zaključku projekta "Beremo z medvedko" te prosim, da izpolniš naslednjo anketo.

Ali si se veselil(a) branja z medvedkom?
DA - 22 učencev NE - 0 učencev

Koliko knjig si prebral(a) z njim?

1 - 2 učenca
2 - 3 učenci
3 - 5 učencev
4 - 10 učencev
5 - 2 učenca
6 in več - 0 učencev

Ali si letos prebral(a) več knjig kot običajno?

DA - 6 učencev NE - 16 učencev

Ali bi branje z medvedkom nadaljeval(a) tudi drugo šolsko leto? Zakaj?

DA - 15 učencev

dobil sem več znanja, domišljije in bogatejši besedni zaklad,
treniral sem branje,
dobil sem večje veselje do branja in knjig,
zapolnila sem si prosti čas,
spoznal sem veliko novega, obenem sem se tudi zabaval,
pišem boljše domišljijske spise kot prej.

NE - 7 učencev

nabralo se mi je preveč dela,
raje se učim,
potrebujem čas za učenje.

Za zaključek pa si o projektu preberite še misli učenca Matjaža Možeta.

FERDOVO SLOVO

"Šmrc, šmrc!"Prišel je čas, ko odhaja naš priljubljeni medvedek Ferdo. Z njim smo preživeli lepe trenutke.

Pomagal nam je v šoli pri pouku in pri pisanju domačih nalog. Skratka, stal nam je vedno ob strani in je bil mož postave. Branje z njim nam ni bilo dolgočasno, saj smo začutili prav poseben in prijeten občutek v srcu. Bral je z nami, risal in se igral. To niso vsi spomini na njega. Spominov je na tisoče in na tisoče. Z nami je hodil na ekskurzije in se učil. Zdaj pa, ko odhaja, smo žalostni in potrti. Skratka, čisto omamljeni. K nam je prišel z lepim črnim metuljčkom in s klobukom, z belo srajco in z rdečimi hlačami.Takrat, ko je prišel, smo bili veseli, zdaj, ko odhaja, smo vsi žalostni. Še zdaj se spomnim prvega obiska pri meni doma. Bil je navdušen, saj ni bil to njegov prvi obisk v tuji hiši. Zdaj, ko je prišel že večkrat k nam, mu ni nobena naša hiša tuja.Mi smo se njega navadili, on se je nas navadil in postali smo najboljši prijatelji.Tako dobrega prijatelja nima nihče, razen nas. Z njim bomo ostali prijatelji tudi potem, ko bo odšel.

Ferdo nam bo vedno ostal v spominu. Spominjali se ga bomo tudi, ko bomo bolni ali v težavah.

učenci 4. a in razredničarka Majda Židan

BEREM Z MEDVEDKOM

V mesecu oktobru smo bili učitelji seznanjeni s projektom MEDVEDEK BERE. Meni se je zdel zanimiv, vendar se nisem sama odločila glede sodelovanja. Zato sem z njim seznanila tudi učence. Spodbudo za sodelovanje so z navdušenjem sprejeli.
Skupaj smo odšli v trgovino ter kupili medvedka. Takoj naslednji dan so učenci izbrali ime novemu članu razreda. Ta prvi dogodek so takoj zabeležili. Nato je medvedek po imenu Srečko nekaj dni ostal z nami v razredu. Ob vsakodnevnem srečanju z njim, so se razvijala pozitivna čustva. Plišasto igračko so ljubkovali, jo stiskali, se pogovarjali z njo in se pogosto celo raznežili. Marsikateri trenutek so izkoristili za stik z medvedkom. Ko smo se odločili, da ga pošljemo na OŠ Dob, so učenci zapisali, kar precej lepih spisov ob slovesu. Potem pa so nestrpno čakali njihovega medvedka. Končno je le prispel paket. Bilo je neizmerno veselje. Z njim so resnično ravnali, kot bi bil živo bitje. Nosili so ga domov, mu brali knjige, ga jemali na sprehode in celo spali z njim. Vsa doživetja so zapisali. Pogosto pa so mi tudi poročali o zanimivih doživljajih.
Veliko prispevkov smo zbrali in jih poslali na OŠ Dob.
Mislim, da smo dosegli najpomembnejši cilj in sicer vzbuditi v učencih veselje do branja in pisanja.

Erna Hribar,razredničarka 4.b OŠ Bršljin

Moje mnenje o projektu Beremo z medvedkom:

V projekt sem se vključila brez pomislekov, ker zelo rada sedem za računalnik, še raje pa brskam po Internetu. Zato tudi nisem imela težav pri motiviranju otrok za ta projekt. Edina ovira, ki se mi je zdela mogoča, je bila ta, da učenci ne bodo hoteli sodelovati. Poučujem namreč četrti razred, v katerem so učenci že na pragu pubertete. Tako se je s prihodom pomladi večkrat pojavilo odklanjanje otrok. Počutili so se nelagodno, ker so morali nesti plišasto igračo domov in so to lahko videli vsi. To težavo sem predvidela že na začetku šolskega leta in sem poskrbela, da bo medvedek čim manjši, da ga učenci lahko spravijo v torbo. Na srečo smo tudi mi dobili medvedka, ki je bil podobne velikosti. Sicer pa igrača ni bistvena zadeva pri tem projektu.
Glavni cilj in namen projekta pa se je pokazal v izdelkih učencev. Zelo igrivo, ustvarjalno in izvirno so zapisali kaj vse so prebrali in doživeli z medvedkom. Pri tem se mi je porodila ideja o zapisovanju učenčevih lastnih dnevnikov, kar sem učencem tudi predlagala. Projekt je zelo popestril pouk slovenskega jezika, saj smo tako večkrat obiskali računalniško učilnico in se pogovarjali z lutko, predvsem pa prebrali še nekaj dodatnih zanimivih knjig.

Petra Škerlj, 4.c