NAJPREJ NAJ SE VAM PREDSTAVIMO!

Smo učenci 4.c razreda Osnovne šole Bršljin in imamo prvič medvedka. Zato smo si tudi našega Smejka Ribiča želeli nesti vsak sebi domov in se mu predstaviti ter tudi njemu prebrati kakšno zgodbico.

Povedal nam je namreč, da zelo rad posluša in da mu je najbolj zoprno, če mora preždeti cel dan v kakšnem kotu čisto sam. Upamo, da mu v Gorjah ni dolgčas.

Ker nam je bil Smejko Ribič zelo všeč, smo se odločili, da mu bo vsak od nas najprej pokazal svoj dom, se mu predstavil in mu nekaj prebral. Naši zapisi izgledajo takole:

Ime mi je Ina, pišem pa se Parkelj. Stara sem deset let. Imam sivo modre oči in svetlo rjave lase do ramen. Stanujem v bloku.
Moja najlubša hrana so palačinke. Najraje pijem ledeni čaj in Pink Fanto. V prostem času najraje berem, pišem zgodbice, se igram s prijateljicami in gledam televizijo. Najbolj všeč mi je pesem Mambo no.5 in film Titanik. Že pet let obiskujem plesno šolo v Novem mestu. Moj največji uspeh je četrto mesto na državnem prvenstvu v lanskem letu. Tri leta pojem v pevskem zboru, hodim k tabornikom in angleščini. Moje najboljše prijateljice so Maja, Mojca, Živa, Jasna in Aleksandra.

INA

Moje ime je Tadej, pišem se Petrič. Imam enega mlajšega bratca, in dve starejši sestri. Moji lasje so svetlo rjave barve, moje oči pa temno zelene. Hodim v četrti razred Oš Bršljin. Rad imam matematiko, naravo in družbo. Rad jem pomfri, pizzo, pire krompir in še veliko dobrih jedi. V prostem času se vozim s kolesom in igram košarko.

TADEJ

NA POTOVANJU Z JERNEJEM

Sem Jernej Slak. Živim v Gor. Karteljevem. Imam tudi brata Matjaža, ki je tri leta mlajši. Smejko je pri meni spoznal racmana Skopušnika, leva Velikana, zajčka Rudolfa in medvedka Vsevedka. Imam veliko košaro z igračami, s katerimi se je medvedek Smejko igral. Kot sem opazil, mu je bila najbolj všeč igrica Pro-šeststo. Navdušen je bil tudi nad mojimi video kasetami, ki sem mu jih pokazal.
Smejko je odšel tudi z mano k teti v Avstrijo. Na poti mimo Ljubljane smo videli stroje, ki so pripravljali traso nove avtoceste. Videli smo tudi kraj, kjer koplejo pesek, tam so tovornjaki odvažali pesek. Ko ni bilo na spregled strojev, nam je postalo malo dolgočasno. Smejko je zagledal tablo, na kateri je pisalo carina. Pokazali smo potne liste in se odpeljali naprej. Ko smo prispeli v Celovec, je Smejko opazoval velike tovornjake in velike zgradbe. Vsi smo bili nestrpni, kdaj bomo prispeli do tete. Ko smo prispeli sem Smejku predstavil moje sorodnike. Veselili smo se srečanja, saj se že dolgo nismo srečali. Po večerji smo šli spat. Zjutraj sem vstal in šel gledat televizijo. Stric je predlagal, če bi šli na sejem. Na sejmu smo bili do mraka. Pozno zvečer smo prišli domov (k teti in stricu), kjer smo se zabavali. Kmalu sem opazil, da je Smejko utrujen, zato sem se odpravil spat. Naslednji dan smo se vrnili v Slovenijo.

PRI ERNIJU

Pri Erniju je bilo zelo razgibano, saj mi je bral zgodbo o Španski inkviziciji. Zgodba je bila zelo napeta, saj je opisovala, kako so iz Španije izganjali muslimane in ostale ljudi, ki niso bili krščanske vere. Nekatere so tudi žive sežigali, ker niso pravi čas odšli. Poleg tega pa sem še spoznal in dobil prijatelje moje vrste. Najbolj sem se zabaval z mehkužcem iz Nila in opico nogometašico, zajčico in medvedkom Belinkom, Rdečkom in Modrinkom. Sicer pa imajo pri Erniju vsaj še dvajset meni podobnih medvedkov.
Spoznal sem tudi Ernijevega bratca in sestrico, ki sta naju motila pri delu. Po moji presoji sta bila zelo nagajiva, tako, da je Erni komaj naredil vso nalogo za šolo.
Sedaj že vsi spijo, jaz pa že razmišljam o novih dogodivščinah, ki me čakajo jutri.

PRI MANCI

K Manci sem po srečnem naključju prišel že ob 8 uri zjutraj. Ko mi je dala ljubčka me je stlačila v torbo in mi naročila naj bom tiho, da me ne bodo romi raztrgali. Pouk sem prespal v dokaj veliki torbi, da se ne morem pritoževati, da je bilo neudobno. Ven me je vzela le za malico (sendvič in jogurt) in med odmori. Bolje sva se spoznala šele med kosilom. Jedla sva enolončnico, pecivo in popila kompot. Nato sva se odpravila k njej domov. Z nama je šla tudi njena prijateljica Jasna. Najprej smo malo gledali televizijo, ker punčki radi gledata španske nadaljevanke, nato pa sta mi brali pravljice. Ob pol štirih nas je soseda peljala k verouku. Tu sem imel priliko slišati očenaš in sestra Lidija mi je pokazala, kako se pravilno prekrižaš. Nato sem moral biti tiho in poslušati prijetne zgodbice iz Jezusovega življenja. Ob petnajst do petih nas je prišel iskat Mančin oči. Precej me je spominjal na mojega, le tako kosmat ni. Peljal nas je k babi, kjer smo večerjali. Babi me je spomnila na mojo, saj je ravno tako brundala čez sosede kot moja. Po večerji smo šli zopet domov k Manci, kjer sem ji skupaj z teto Brigito pomagal narediti domačo nalogo. Ravno smo končali, ko se je oglasil telefon. Klicala je teta Natalija, ki je prosila , če ji Mančin oči pomaga sestaviti omarico. Odšli smo še k njej, kjer sem pomagal sestaviti omarico. Teta Natalija je bila tako vesela, da nas je postregla z sokom in piškoti. Ravno smo hoteli odditi, ko se je oglasil zvonec. Prišla je še teta Tanja. Ko sem jo videl sem se kar prestrašil saj sem najprej pomislil, da je priletela Jagababa. Povedali so mi, da je odvetnica. Verjetno v čoveškem svetu tako kličejo Jagebabe. Ko me je držala v rokah, me je bilo ves čas strah, da me bo uročila ali pojedla. Hvala Bogu smo kmalu odšli. Mančin oči je doma prižgal računalnik in takoj smo se lotili tega spisa. No, ker je že pozno moram končati.

Za konec bom še Manci zaželel lahko noč in do prihodnjega svidenja.

Težko smo se poslovili od našega medvedka, ki je odpotoval v Gorje, toda kmalu je k nam pripotovala medvedka Metka. Zelo smo se je razveselili. Kar vsi naenkrat bi jo radi odnesli domov. No, pa smo se nekako dogovorili za vrstni red in tako je tudi medvedka Metka obiskala vse naše domove. Veliko smo ji imeli pokazati, povedati, predvsem pa prebrati in zapisati:

KONEC TEDNA Z MANCO

Ko me je Manca prinesla domov, mi je začela brati pravljice o racmanu Jaki.Najbolj všeč mi je bila pravljica : “ Na obisku pri babici Katici “. Potem sem se spoznala z drugimi medvedki.Najbolj prijazna medvedka je bila Srčica. Z njo sem se prav lepo pomenila tudi o Smejku Ribiču, ki je že bil na obisku pri Manci. Povedala sem Srčici, da sem Smejka že videla na šoli iz katere prihajam. Nismo se mogli dolgo pogovarjati, saj je kmalu prišel domov Mančin očka. Res je tak kot mi je povedal Smejko, bolj je podoben mojemu očku kot pa človeškemu. Celo brunda tako kot moj. Za večerjo nam je spekel pizzo. Po večerji sva z Manco kmalu morale iti spat. Povedala mi je še pravljico za lahko noč, o ubogi punči brez mamice, ki ji je bilo ime Pepelka. Dobro, da se pravljica srečno konča, saj bi mi bilo drugače celo noč težko za ubogo punčko.

Ko sem se v soboto zjutraj zbudila sem se najprej pozdravila z Srčico. Manca je še spala pa sva lahko poklepetali, kako mora Manca danes najprej pospraviti sobo, saj smo jo včeraj kar razmetale. Ko se je Manca zbudila, smo najprej gledale risanke o medvedkih. Oči je ponovno spekel pizzo, saj si jo je Manca zaželela že za zajtrk. Po zajtrku je morala Manca začeti pospravljati sobo, ker je njen oči rekel, da je pravi svinjak. Ko je pospravila sobo me je seznanila še z njenimi drugimi igračkami. Njen oči je odšel oprati avto, me pa smo se z drugimi igračkami krasno zabavale. Kar prehitro je prišel domov ! Ni bil preveč zadovoljen ,saj smo zopet razmetale celo sobo in Manca jo je morala ponovno pospraviti. Popoldne sta prišla Nataša in Titko in skupaj smo odšli k Brigiti, kjer je Titko popravil Gašperju računalnik. Mancin očka se je smejal in rekel, da ga je Gaši zopet zličkal.Domov grede smo se ustavili še pri Marjetki, kjer smo spili sok in nato odšli domov. Prišli smo že pozno in sem komaj čakala, da sem lahko šla spat. Joj kako naporen dan je bil to.

Danes zjutraj je bila Manca žalostna, saj se je spomnila, da sem danes zadnji dan pri njej. Za zajtrk sva jedli suho salamo. Oči je bil prav vesel saj nas je njena babi povabila na kosilo. Najbolj je bil srečen zato, ker mu ne bo treba pomivati posode. Njena babi mi je zavezala prtiček okoli vratu, da se nisem pokapala z juho. Manca je hecna punčka saj raje je pomfri kot meso, pa nič hudega ga je vsaj več ostalo za mene. Popoldne smo šli po Brigito in nato v Ljubljano na obisk k Mancini mamici. Gospa je zelo bolna in mora biti v bolnici. Ko smo se vrnili se je morala Manca učiti matematiko, saj ji deljenje povzroča težave. Oči je rekel, da bo morala še k dopolnilnem pouku. Po učenju smo šli še k teti Ireni, kjer sem spoznala njuna bratrančka Domna in Aljo. Skupaj smo se igrali Princa na računalnik. Ko smo šli domov smo se ponovno oglasili pri babi, kjer smo z Manco jedle puding. Njen oči se je dogovoril, da gredo v torek v Trst. Kar žal mi je, da me takrat ne bo več pri njej, saj bi rada videla grad Miramare, če je res tako lep kot mi je pripovedovala Manca.

Zdaj pa lahko noč saj je že kasna ura, jutri pa je treba zgodaj vstati za v šolo.

Medvedka Metka nam je že povedala, da se počasi odpravlja nazaj v Gorje in naj kar pohitimo z njenim dnevnikom, da ga bo lahko pokazala svojim prijateljem. Pravi, da že težko čaka, da jih spet vidi in jim pove, kaj vse je doživela. No, moramo priznati, da smo tudi mi že radovedni, kaj nam ima povedati in pokazati naš Smejko Ribič. Zato, če slučajno bereš tole stran, Smejko Ribič, pridi kmalu!

Veliko bralnih užitkov!

Za vas zapisali učenci OŠ Bršljin iz 4.c razreda in učiteljica Petra Škerlj.