POZDRAVLJENI!

Smo učenci 4. a razreda Osnovne šole Bršljin, Novo mesto. Šola je v Kočevarjevi ulici. V okolici šole je gozdiček, veliko kmetij ter nakupovalno središče BTC. v razredu nas je 25, učiteljici pa se zdi, da nas je vsaj 30. Poleg tega pa naj povem da je naša učiteljica Majda Židan zelo prijazna, včasih pa mora povzdigniti glas.Kot razred smo zelo delavni, včasih pa se nam sploh nič ne ljubi. Takrat nas učiteljica vedno pokara.Ker smo vesel razred, nam ni nikoli dolg čas. Jernej Fabijan

Osnovna šola Bršljin

Naša šola stoji v Bršljinu. Šolo vodi ravnatelj Anton Dragan. Na šoli imamo EKO program. Starejši učenci hodijo k različnim športom.Na tekmovanjih so zelo uspešni. Malokdaj so poraženi. Zdaj pa poglejmo v naš razred . Naša učiteljica je Majda Židan. Je že v starejših letih. Je hčerka narave. To pa je zato, ker se rada sprehaja po naravi. Je zelo stroga in delavna učiteljica. Uči petindvajset učencev. Z učiteljico se dobro razumemo. Pri učenju smo dobri. V razredu tekmujemo za bralno značko, v čiščenju zob. Na šoli so tudi interesne dejavnosti. Šola je opremljena s sodobno tehnologijo.

Gregor Muhič

NAŠ RAZRED

Smo prijeten razred z učiteljico Majdo Židan.Naša učiteljica je stroga in zahtevna, a to še ne pomeni, da je huda. Z zahtevnostjo nas spodbuja k dobrim ocenam in pametni glavi. Naj naštejem še nekaj zanimivih učencev ."Faca" pri telovadbi in tudi športni referat je Marko, Urša, pridna učenka je predsednica razreda,Gea zna igrati na flavto, Jernej lepo poje, meni, Mitji pa pravijo razredni šaljivec in živa enciklopedija. Sam pa se imenujem Zvitež. Pa kaj govorim, saj ima čisto vsak učenec v razredu drugačen značaj.Tudi pri snovi smo zagreti. Kar trije učenci se lahko pohvalimo z Vegovim matematičnim priznanjem.Tudi slovenščino se učimo s polno paro, le pri družbi in naravi smo malce polžji. Načrtujemo veliko projektov,eden je tudi ta, da se z vami dopisujemo.

Mitja Kukman 4.a

KUPOVALI SMO MEDVEDKA Ogledovali smo si medvedke. Pregledali smo vse trgovine in našli trgovino, kjer so bile police polne medvedkov. Ko smo učiteljici povedali, da jih je zelo veliko, se je še ona razveselila in se odločila, da gre te medvedke pogledat.Rekla nam je, da si jih bomo šli pogledat in enega kupili. Bili smo zelo veseli in komaj čakali, da napoči ta trenutek. Gledali smo medvedke in nismo se mogli odločiti, katerega bi vzeli. Zelo so nam je bili všeč, vendar so bili nekateri predragi. Izbrali smo medvedka morja. Nekateri niso bili preveč srečni, saj bi raje vzeli medvedka košarkarja. Slikali smo ga v našem razredu in mislim, da je bil nato kar ponosen.Prvi dan je imela predsednica razreda to čast, da ga je vzela domov. Vsi smo bili veseli, da smo našli tako lepega medvedka in želimo si, da bi z OŠ Gorje nam poslali podobnega medvedka. Gea Dobravec 4.a

DOBILI SMO MEDVEDKA

Joj, kako težko smo pričakovali medvedka iz OŠ Gorje. pričakovanje je bilo težko kot nakovalo. Sklenili smo, da bomo morali kar sami ponj. Pa vendar nam tega ni bilo treba narediti, saj je nekega dne končno prišel, da končno prišel!!!

Tako smo bili veseli, ko je učiteljica prišla v razred z žareče nasmejanim obrazom in rekla:"Dobili smo ga", res ne bom pozabil tistega trenutka, ko je odpirala škatlo. Potem je celo rekla, naj presenečenje počaka do druge ure. "Nee!" smo se nakremžili in še vedno hoteli, da škatlo odpremo. Potem učiteljici ni preostalo drugega, kot hajd nad škatlo. Končno se je prigrizla do središča škatle in začela odvijati ovoj. in ven je pokukal pravi gospod-Medvedek Ferdo. Takoj je postal glavna glava naše smetane. Vsi smo ga vzljubili. Meni je bil silno všeč in silno sem ga hotel (ker je bil z klobučkom in metuljčkom podoben kakšnemu španskemu senjorju) odpeljati na bikoborbe. Prejšnjemu medvedku Smejku (ki je bil mestni tip) sem ponudil video igre. Ampak ferdo je bil drugačen. Do njega sem čutil nekaj drugega. Res sem postal veseljak, ko je prišel.
Do našega Ferda neznansko in neskončno prijateljstvo, rad ga imam. Ta medvedek me je naredil še bolj veselega kakor sem.

Mitja Kukman

MEDVEDEK FERDO

Ferdo debelušček
vsak ga prepozna,
skriti se ne more,
saj njegov trebušček
napihnjen kot balonček,
vedno ga izda.

Vsak ga rad ima, saj z nami se igra.
Z nami se lovi in umiva,
ponoči pa počiva.
Njegov obrazek je vedno nasmejan,
tak je naš medvede Ferdo
vsako noč in vsak dan.

Oh, medvedek kako si majhen,
mehak in puhast in nikoli muhast.
O tebi vsak rad piše
pravljice, pesmi in spise.
Ta pesem je moja,
sedaj pa tudi malo tvoja.

Sabina Čućić

MEDVEDEK FERDO

Bil sem pri Gei. Imel sem se zelo lepo. Ker je bilo lepo sončno popoldne, sva odšla na travnik ob Krki in nabrala zvončke za njeno mamico. Razveselila se jih je.
Gea je hitro naredila slovensko in matematično nalogo in mi zapela nekaj pesmic. Pogledala sva tudi v atlas. Pokazala mi je veliko držav, a se nisem znašel. Zemljepis mi pa res ne gre. Prebrala mi je tudi Mitološki slovarček Ko sem ga pogledal, se mi je zdel zelo tanek, v njem pa je bilo veliko imen in kratkih zgodb. Najbolj so mi bila všeč imena bogov. Zapomnil sem si jih malo. Zanimivo pa je bilo, ker so bili nesmrtni. Z veseljem sem poslušal zanimive zgodbe. Prijetno popoldne je hitro minilo. Prišel je večer. Povečirjala sva, se umila in pripravila torbo.
Toplo mi je bilo pri srcu, ko me je v postelji stisnila k sebi in mi povedala pravljico. Nato sva skupaj sladko zaspala. Rad bi bil še velikokrat z njo.

Gea Dobravc

FERDO NA OBISKU

Danes sem obiskal Leo, kjer sem spoznal njeno družino. Najbolj zanimiv član je bila muca Gacia. Priznati moram, da je bil ta dan pravo doživetje.
Za začetek mi je prebrala pravljico Zvezdni tolarji, Ob tej zgodbi sem ugotovil, da je na svetu veliko revežev, ki nimajo ne hrane, ne doma. vendar se v pravljicah zgodi skoraj nemogoče, da prav reveža doleti sreča. Knjiga je bila zanimiva za oba. Kar pol ure sem počival, da sem se pripravil na nove dogodivščine ob poslušanju naslednje zgodbe. Lea mi je hotela prebrati Cicibanove pravljice, vendar se nisem strinjal. hotel sem slišati malo bolj težavno knjigo. In res, poslušal sem del knjige Izlet na modri planet. Ampak ne mislite, da sem pozabil, da je bila pred dvema dnevoma pri nas pisateljica Ivanka Mestnik, ki je napisala to knjigo. V njej lahko vsakdo spozna, da ne spoštujemo ljudi, ki imajo telesno okvaro.
Po tako napornem delu bi se lahko reklo, sem postal utrujen. Prišel je čas, ko je morala Lea narediti domačo nalogo. T udi jaz nisem bil ta čas brez dela, sej sem se igral z Lenino račko. Za večerjo sem si do vrha napolnil svoj trebušček in odhitel v posteljo, kjer mi je prijateljica Lea povedala dnevne novice. Zaupal sem ji, da sem rad seznanjen z vsem, kar se po svetu dogaja.

Lea Bukovac

Torek, 7. 3. 2000

Res, da sem se imel pri Kristini lepo, a pri Ranji je bilo fantastično. Delala sva vsemogoče. Prebrala sva veliko knjig, bila sva pri Ranjini babici. Najbolj všeč mi je bila knjiga z naslovom Roža na Mucini gori. Knjiga je pripovedovala o dečku, ki je utrgal prepovedano rožo. Deček rože ne bi smel utrgati, saj je roža tistemu, ki jo je utrgal, prinesla nesrečo.
Prebrala sva tudi zanimiv dogodek iz enciklopedije. Tam je bilo veliko podatkov o soncu, živalih in drugih rečeh. Zelo pozorno sem poslušal, ko mi je Ranja brala, kako je zgrajen gozd. Mislil sem namreč, da gozd ni nič posebnega, vendar sem spoznal, da brez njega tudi ljudje ne bi dolgo živeli. Ranji sem bil zelo hvaležen, ker mi je prebrala take zanimivosti in od zdaj naprej bom na gozd gledal drugače.
Ker sem medvedek, ki ne živi v gozdu, sem s pomočjo Ranje spoznal, da življenje pravih medvedov ni lahko.

Ranja Salmič

FERDO NA OBISKU

Juhu! Pa sem spet tu. Spet sem pri Urši doma. Bil sem že zelo nestrpen, ker sva dolgo hodila. Vedel sem, da me pri Urši čakata še dva živalska prijatelja. To sta psica Rina in maček Miki.
Rina naju je že od daleč pozdravljala z lajanjem. Urša je odložila torbo v sobo in odšla sva na svež zrak. Podajali smo si žogo in se kar nekaj časa zabavali. Uršo sem spomnil, da je treba narediti domačo nalogo. Domov so prišli tudi drugi člani družine. Urša je povedala, da mora v knjižnico po knjige. Naslovov je bilo zelo veliko, zato sem si zapomnil samo enega- Rimljani. Peljali smo se v mesto in odšli v pionirsko knjižnico. Joj! Koliko knjig! Toliko jih pa še nisem videl. Knjižničarka naju je peljala do knjig, ki jih je Urša potrebovala. Vzela sva še nekaj pravljic in odšla domov. Bil sem zelo vznemirjen. Doma sva prebirala knjige o zgodovini človeštva. Zvedel sem veliko novega tudi o Rimljanih in ljudeh, ki so živeli v tistih časih. Rimljani so nam zapustili tudi veliko zanimivosti. Zgodovina me je zelo zanimala, Urša pa je vse pridno zapisovala v zvezek. Spraševal sem Uršo še spoznavanje družbe in preverjal njeno znanje. Bližala se je noč in bila sva že kar malo utrujena. Odšla sva v posteljo in ob pravljici lepo zaspala.
Zopet mi je minil en lep dan z Uršo in upam, da bom še prišel k njej. Do takrat pa lep pozdrav.

Urša Zadnik

FERDO

Ferdo je veseljak,

tak kot je on ni vsak.

Čeprav je medved,

je vseved,saj ni ga junaka,

ki presega našega korenjaka.

Njegov trebuh je rešilni pas,

mišice pa niso noben špas.

Zato veselo Ferdo užival bo,

dokler svetu ne bo rekel slovo.

Mitja Kukman 4.a

ČAKAM MEDVEDKA

Zelo nestrpno čakam tistega "Gorenjskega medvedka". Čisto sem že pozabil na njega. Ta medvedek je moral biti kak motorist, kjer bi se z mopedom odpeljal v neznano. Če pa je bil pilot je s helikopterjem ali pa z letalom odletel na kako Gorenjsko goro. Tam bi se pa smučal. Kaj pa če se mu kaj zgodi? Upam, da obstajajo kakšne medvedje bolniške sestre. Kaj pa, če so učenci Oš Gorje spletli kakšno zaroto. Kaj če so obdržali oba medvedka, svojega in še našega Smejka? Najbolje, da je medvedka oviral samo sneg. Saj bi moral vedeti, da mora k nam.

Želim, da bi na našo šolo prišel srečen, spočit živ in zdrav.

Mitja Kukman

DOBILI SMO MEDVEDKA

Ah, če bi opisal vsa pričakovanja, bi bilo preveč. Kakšne spise smo pisali, kako smo se dolgočasili, ker še ni prišel. Potem pa smo nekega dne dočakali prihod Ferda. Škatlo, v katerem je bil Ferdo, ploskanje in udarjanje po klopeh. Kar naenkrat je nastala smrtna tišina. Potem pa je učiteljica odprla škatlo in takšnega "aplavza" ni bilo še na nobeni prireditvi. Ferda si je vsak pobližje ogledal.

Takšnega veselja morda ne bom nikoli več videl. Ferdo bo vedno moj prijatelj. Vedno se ga bom spominjal.

Jernej Fabijan

MEDVEDEK FERDO

Ponedeljek zjutraj.Danes pozdravljam Sandija,ki je bil prejšnji teden bolan.

Po prihodu k Sandiju domov, me je na vratih pozdravil pes Piko. Prijazno je mahal z repom. Po kosilu je Sandi začel pisati domačo nalogo.Poštevanka je kar težka stvar. Na mizi sem opazil zemljevid.Sandi me je rekel,da mi bo pokazal,kje sem bil doma. Zato sva po zemljevidu potovala od Novega mesta do Ljubljane proti Kranju in se vstavila na Bledu. Na zemljevidu so posamezne znamenitosti označene z znaki. Sandi mi je razložil vso legendo. Zdaj sem spoznal kje so jezera, letališča, železnice…

Blizu Bleda je moj rojstni kraj Gorje.

Kar malo se mi je stežilo po prijateljih,ki so ostali doma.Sicer pa se bom kmalu vrnil domov.

Aleksander Barbo

FERDO PRIPOVEDUJE

Kam pa sem danes prišel? Oh Gei. Bilo mi je zelo všeč. vozila sva se z njenim novim kolesom. Ponoči pa nisva in nisva mogla zaspati. Ne vem kaj mi je bilo. Prižgala sva luč in začela brati knjigo. Njen naslov pa je bil Stara ulična svetilka.Svetilka se mi je smilila ,ker je bila stara in so jo hoteli odpeljati z ulice. Uboga stara svetilka. Zelo rad bi tudi jaz poskusil svetiti in bi bil svetilka.Opazoval bi kaj delajo ljudje ponoči in kaj podnevi.Mislim,daje bila zelo velika razlika.Svetilka je imela zelo težko delo,ki se ga ni naveličala.Vesel sem,da mi je Gea prebrala tako lepo zgodbo.Velikokrat bi še slišal take zgodbice.

Gei pa sem zelo hvaležen,ker me je odpeljala k sebi domov.

Gea Dobravc

MEDVEDEK FERDO PRIPOVEDUJE

Že sem si oddahnil, ne bo mi treba več brati, pa sem se zmotil. Danes me je imel spet Jernej. Pri njem zelo težko rečeš, da ne bere.

Ko sva prišla k Jerneju domov, je Jernej najprej naredil domačo nalogo. Potem pa sva prebrala kar veliko pravljic. Prva je bila Rozika in Princ. Kar strmel sem, kako ima lahko nekdo tako dolge lase, da lahko plezaš po njih. Jernej mi je povedal, da je to samo v pravljicah. Druga se je imenovala Gosja pastirica.

Jernej je rekel: " Ne vem, kako se lahko nekaj tako grdega spremeni v nekaj tako lepega." Odgovoril sem mu: " Saj dobro vedno premaga zlo." Vprašal sem ga: " zakaj pa ljudje, oziroma medvedi najprej vidimo napake drugih, šele potem svoje?" povedal mi je tole pravljico: " Zevs je na začetku vsakemu dal dve bisagi. V eni so bile napake nas, v drugi pa napake drugih ljudi. Ko je Zevs delil bisage, so se med seboj pomešale. Zato najprej vidimo napake drugih, potem šele svoje. " in zdaj vem.

Jernej mi je prebral še eno pravljico, ki pa se je ne spomnim več. Takrat sem že spal. Spomnim se samo, da me je Jernej stisnil k sebi in skupaj sva zaspala.

Zjutraj je Jernej vstal malo prej kot običajno. Napravil je nahrbtnik, se oblekel in odpeljal v šolo.

Upam, da bom še prišel k Jerneju.

Jernej Fabijan

FERDO PRIPOVEDUJE

Končno, končno sem prišel domov k Blanki.

Ko sva prišla, je Blanka naredila domačo nalogo. Kmalu zatem pa mi je prebrala knjigo ZGODBE IZ MESTA RIČ RAČ. Ob poslušanju te zgodbe sem spoznal, da je na svetu veliko lačnih in bolnih otrok. In kakšna sramota- tem ubogim otrokom noče nihče pomagati. No, kje se že najde kakšen. Ampak bogati ljudje mislijo, da je denar vse, vendar ni. Revni ljudje pa vedo, da denar ni vse in da je treba narediti vse, kar je v naši moči, da bi manj ljudi umrlo in da bi bilo manj lačnih. Bolj sem poslušal Blanko, ki bere to knjigo, bolj sem bil žalosten. Toda na koncu zgodbe je prišlo pridno dekle in vse se je dobro končalo. Ko me je Blanka videla žalostnega, me je potolažila. Zunaj je že padal mrak. Z Blanko sva povečerjala in se odpravila spat. Na začetku sem mislil, da bom sanjal o bolnih in lačnih otrocih, toda z mislijo, da se bo vse srečno končalo, sem hitro zaspal.

Blanka Stariha

FRDERO PRIPOVEDUJE

Juha, zimske počitnice so tu. Razvedrile so Urško in mene. Cele tedne se bom potepal z Urško.

Doma mi je Urška predstavila svoje hišne ljubljenčke. To sta maček Miki in psica Rina. Spoznal sem tudi plišastega medvedka, ki je bil veliko večji od mene. Zaigral mi je tudi na klavir SONATINO. Popoldne ko se je zbrala vsa družina,pa so začeli pakirati. Bil sem zelo vznemirjen, ko sem zagledal smuči na avtu. Zvečer sem šel spat k Urški, vendar je od utrujenosti takoj zaspala. Zjutraj nas je pot vodila proti Rogli. Pet dni sem se smučal z Urško in užival v prelepi zasneženi naravi. Zvečer sva z Urško brala različne revije. najbolj všeč pa mi je bila revija o pustnih maskah. Zvedel sem kako se maske naredijo, kaj potrebujem za izdelavo in sem se odločil v kaj se bom našemil. Omenjene so bile tudi maske iz drugih krajev, kot so Cerknica, Kurenti in Ptuja in maske in Benetk. Urška mi je povedala, da pust odganja zimo in v deželo prihaja pomlad. Smučanje, pustovanje, branje revij, družabne igre in še veliko bi lahko našteval, mi je bilo zelo všeč. Počitnice so hitro minile, jaz pa sem se naučil in zvedel veliko novega. Hura počitnice!

Jutri moram spet v šolo. Upam, da Urški ne bo dolgčas brez mene. Jaz pa hitim novim dogodivščinam naproti.

Urška Zadnik

FERDO PRIPOVEDUJE

Zopet je prišel četrtek in seveda tudi moj novi lastnik. Nisem si mislila, da bom imel Matjaža za lastnika, kajti moral bom zopet veliko brati. Med poukom sem ga samo gledal in nič šepetal. Matjaž je že nestrpno čakal konec pouka. Kot bi mignil je bilo pouka konec. Jaz pa sem se podal na nove dogodivščine. Doma me je Matjaž vzel iz škatle in skupaj sva naredila domačo nalogo. Po nalogi je Matjaž vzel enciklopedijo in skupaj in skupaj sva se učila o dinozavrih, letalih ter o zgodovini človeštva. Potem je Matjaž šel po časopis. Skupaj sva izvedla, kaj se dogaja po svetu. pisalo je o lepih in manj lepih stvareh. prebrala svatudi časopis Ekipa. Notri piše o športu. Najbolj so mi bile všeč formula ena. Toda, ko mi je pokazal knjigo o medvedih, mi je od veselja poskočilo srce. Skupaj sva jo prebrala. Niti ene besedice nisva spustila. Najprej bi se spremenil v pando ali pa v grizlija. Vzela sva knjigo o strojih in letalih. Rad bi vozil letalo Boeing747, ki ga v Sloveniji na žalost ni. Toda nič zato saj je še dosti drugih letal. Najraje pa bi se preselil v Ameriko, kjer bi kjer bi vozil vojaški helihopterApač. Vzela sva si prosti čas, da se možgani od branja ohladijo. Matjaž je popil čaj, jaz sem pa samo vonjal med. Dišalo je po celi hiši. No!Čaj je popil in vrnila sva se k Branju knjig. Skupaj sva si jo prebrala do konca. Ogledala sva si Film knjigo o džungli, ki je trajal kar dve uri. Ob koncu sva se pogovorila o vsebini.Bližal se je večer in oba sva si ogledala smučanje in koroško. Ker je bilo pozno mi je Matjaž prebral pravljico in skupaj sva zaspala.

Matjaž Može

FERDO PRIPOVEDUJE

Danes sem prišel h Gašperju. Vem, da veliko bere o dinozavrih ali kaj podobnega. Zato je tudi on meni prebral knjigo Živali davne preteklosti. Včasih, ko še niso živeli ljudje, so živeli dinozavri in prva zemeljska bitja. Znanstveniki so to razdružili na veke, ti so se imenovali: pravek, stari zemeljski vek, srednji zemeljski vek, novi zemeljski vek, terciar in še kvartar. Tu so se pojavili prvi ljudje. Zanimivo je to, da je tričertops tehtal 7 ton, toliko kot en tank. Branil se je s svojimi rogovi proti sovražnikom. Tiranozavrovi zobje so bili dolgi kar 13 cm. Za boljšo prebavo je požrl kamenje. Sabljasti tiger je bil nevaren za ljudi in živali. Orjaški pasavec je bil podoben srednjeveškim vitezom zato, ker je imel čez celo telo oklep in na koncu repa špičasto orožje.

Vse kar sem se spomnil, sem povedal, več pa lahko izveste v tej knjigi, če jo preberete. Zdaj, ko sem vse povedal, grem lahko spat v toplo posteljo.

Gašper Bartelj

FERDO PRIPOVEDUJE

Živijo. Zopet sem pri Tjaši. Le kaj zanimivega se bo danes zgodilo?

Ko sva prišla iz šole, sva se najprej malo spočila. Tjaša je vzela knjigo z naslovom "Slavec". Začela sva brati. Zelo zanimiva knjiga. Ubogi ptiček Slavec je tako lepo pel, da je kralju odgnal hude sanje. Nad knjigo sem bil zelo navdušen. Zaželel sem si, da bi včasih, ko me ponoči tlači mora, tudi jaz imel takega slavca, ki bi mi pregnal vse hude sanje.

Po kosilu smo s Tjašino mamo odšli na vrt. Joj, kako lepo že cveto narcise, trobentice in vijolice. Proti večeru smo se odpeljali v Potujočo knjižnico. Jej, kako velik avtobus in koliko knjig je v njem. Kar težko sva skupaj izbrala zanimive knjige, ki jih bo Tjaša z zanimanjem brala. Izbrala sva nekaj knjig o zgodovini človeštva,pa tudi na pravljice nisva pozabila.

Znočilo se je. Tjaša je pripravila torbo za naslednji dan. Nato sva si še malo pogledala TV in vsa utrujena odšla spat. Pripravila mi je toplo posteljo in utonila sva v sanje.

Tjaša Ozimek

MEDVEDEK FERDO

Bil sem pri Gei. Imel sem se zelo lepo. Ker je bilo sončno popoldne, sva odšla na travnik ob Krki in nabrala zvončke za njeno mamico. Razveselila se jih je. Gea je hitro naredila slovensko in matematično nalogo in mi zapela nekaj pesmic. Pogledala sva tudi v Atlas.Pokazala mi je veliko držav, a se nisem znašel. Zemljepis mi pa res ne gre. Prebrala mi je tudi Mitološki slovarček. Ko si ga pogledal od zunaj ,se ti je zdel tako tanek , v njem pa je bilo toliko imen in kratkih zgodb. Najbolj so mi bila všeč imena bogov,zapomnil pa sem si jih malo. Zanimivo mi je bilo, da so bili nesmrtni. Z veseljem sem jo poslušal. Prijetno popoldne je hitro minilo, prišel je večer. Povečerjala sva, se umila in pripravila torbo. Toplo mi je bilo pri srcu,ko me je v postelji stisnila k sebi in mi povedala pravljico. Nato sva skupaj sladko zaspala. Rad bi bil še velikokrat z njo.

Gea Dobravec

FERDO NA OBISKU

Danes sem obiskal Leo, kjer sem spoznal njeno družino. Najbolj zanimiv član je bila muca Gracia. Priznati moram, da je bil ta dan pravo doživetje.

Za začetek mi je prebrala pravljico Zvezdni tolarji.Ob tej zgodbici sem ugotovil, da je na svetu veliko revežev, ki nimajo ne hrane, ne doma. Vendar se v pravljicah zgodi skoraj nemogoče, da prav reveža doleti sreča. Knjiga je bila zanimiva za oba. Kar pol ure sem počival, da sem se pripravil na nove dogodivščine ob poslušanju naslednje zgodbe. Lea mi je hotela prebrati Cicibanove pravljice, vendar se nisem strinjal. Hotel sem slišati malo težavnejšo knjigo. In res, poslušal sem del knjige Izlet na modri planet. Ampak ne mislite, da sem pozabil, da je bila pred dvema dnevoma pri nas pisateljica Ivanka Mestnik, ki je napisala to knjigo. V njej lahko vsakdo spozna, da ne spoštujemo ljudi, ki imajo telesno okvaro.

Po tako napornem dnevu bi se lahko reklo, da sem postal utrujen. Prišel je čas, ko je Lea morala narediti domačo nalogo. Tudi jaz ta čas nisem bil brez dela, saj sem se igral z Leino mačko.

Za večerjo sem si do vrha napolnil svoj trebušček in odhitel v posteljo, kjer mi je prijateljica Lea povedala dnevne novice. Zaupal sem ji, da sem rad seznanjen z vsem, kar se po svetu dogaja.

Lea Bukovac

FERDO NA OBISKU

Dan je bil prekrasen, saj sem ga preživel pri Lei. Že zjutraj sem slišal pravljico z naslovom Sonce je dobilo pege. Sploh si ne morem predstavljati, kako je moralo biti vroče, še dobro, da se nisem odpravil v deželo pravljic. Ker sem odličen znanstvenik, sem hotel slišati tudi kaj zahtevnejšega. Prijateljica Lea mi je prebrala nekaj zanimivosti iz zgodovine človeštva. Sploh nisem vedel, da so pred Kristusovim rojstvom že živeli ljudje. Le kako so imeli v kameni dobi skoraj vse iz kamna, v bronasti pa vse iz brona? Le kako bi bilo, če bi imeli v današnjem času vse iz plastike?

Po uri zgodovine je iz trgovine prišla Leina mamica s časopisom. Treba je prebrati današnje novice. Nič posebnega se ni zgodilo. Da bi se nato malce sprostil, mi je Lea prebrala še nekaj vicev. Nekaterim sem pošteno nasmejal. Zvečer sem si ogledal tudi film na televiziji, kako so se ljudje pripravljali na polet na Mesec.

Bil se že utrujen in potreben počitka. S Leo sva skupaj zaspala se potopila v deželo sanj.

Lea Bukovac

FERDO PRIPOVEDUJE

Pri Gregorju doma sem spoznal nove živali.Ima prisrčno psičko Riko.Danes mi je prebral zgodovino letalstva. Zamisel o balonu se je bratoma Montgolfier rodila ob spoznanju dima.

Brata Wright sta leta 1903 izvedla prvi letalski polet.Sodobni piloti se urijo v simulatorjih.Velika kabina s kazalci se sploh ne razlikuje od prave kabine.Najhitrejša letala dosežejo nad tri tisoč km/h. Nevidni bombnik B-2 je v lasti ameriškega letalstva. Prvič je poletel leta 1989.Zlahka se zmuzne radarjem. Ob poslušanju te knjige se v meni zbudila misel,da bi postal pilot.

Gregor Muhič

MEDVEDEK FERDO

Spet me je dobila Elma, ta veseli obraz. Po pouku me je spravila v vijolično pretesno škatlo. Že drugič sem bil pri njej. Medtem ko je Elma pisala domačo nalogo, sem prebiral njene spise, knjige in pesmice. Potem sva odšla k njeni prijateljici Tjaši. Z njo sva se smejala, igrala in zabavala. Potem sva se vrnila h knjigi. Elma mi je prebrala knjigo Ajda. V njej nastopajo: vrba, vrabec, Ajda in žita. Ajda je bila zelo važna, ker je imela enake cvetove kot jablana. Norčevala se je iz drugih. Oblačnega dne, ko je začelo deževati, je Ajda gledala v blisk. Vsi so ji govorili, naj zapre cvet in skloni glavo, toda ker je bila ošabna, jih ni ubogala. Ko je nevihta prenehala, so videli le črno praznino namesto Ajde. Drevesa in žita so začela jokati in žalovati.

Drugo jutro me je dala Tomažu, mi zaželela lep spanec in prijeten drugi dan.

Elma Halilovič

FERDO NA OBISKU

Ne bom se predstavljal, saj sem že tretjič pri svoji prijateljici Lei.

Že na začetku dneva se je zgodila nesreča. Mačko Gacio je pičila čebela. Ker sem imel samo tri ure pouka, mi je Lea prebrala temo o mačkah iz Otroške enciklopedije. Ste vedeli, da imajo mačke devet življenj? Tako pravi pregovor, ker so zelo spretne. Mačka se namreč pri padcu kar sedemkrat obrne v zraku, da pristane na nogah.

Nisem vedel, da je na svetu kar sto različnih priznanih domačih mačjih pasem. Medvedov ni toliko vrst. Zvedel sem tudi, kdaj mačka prede in zakaj mlade mucke tako rade lovijo svoj rep. Skupaj z Leo sva ugotovila, da je Gacia mešanka z Britansko kratkodlako mačko. Stari Egipčani so verjeli, da so mački bogovi. Postavljali so jim celo spomenike. Zelo zanimivo!Zvečer sem poslušal še poročila, nato pa je po napornem dnevu sledilo zasluženo spanje.

Lea Bukovac

MEDVEDEK FERDO

Prišel sem k Sandiju. Le kaj bova počela, ko pa sva počela že skoraj vse.

No, najprej sva se najedla, naigrala in brala. Brala sva knjigo 5 prijateljev, naslov pa je bil skrivni rov. Nekega dne, se je poškodoval pes, ki je bil zelo ranjen. Ubogi kuža, sem vseskozi govoril. Bilo je v gozdu, kjer sije George naredil šotor. Zelo napeta knjiga in ko je Sandi nehal brati, sem ga ruknil in ukazal naj nadaljuje. No, no, no, da ne boste razočarani sva brala tudi Mavrico. Nisva Mavrice brala iz neba, ampak iz knjižice. Zelo je majhna, a zelo zabavna. Nato sva se malo odpočila in gledala TV. Povedal mi je tudi par vicev, ki so bili tako hecni, da sem se nasmejal do ušes, vsaj tako mi je Sandi rekel. Škoda, ker smo morali uro premakniti naprej, saj bi bil s Sandijem dlje časa.

Bližal se je večer tika, taka ura bije škoda, pa tako lepo je bilo. Vsaj kakor jaz vem, sem se pri Sandiju zelo lepo imel in aah, saj sem že zaspan .

Sandi Škrbec

MEDVEDEK FERDO

Končno je prišel dan, ko sem skupaj s Kristino odšel domov. Prišla sva domov in Kristina me je vzela iz škatle, kjer bi se kmalu zadušil.

Skupaj sva odšla na sprehod. Tam sem zagledal velikega psa. Zelo sem se ga bal. Ko sva prišla, sem dremal, ona pa mi je brala pravljice in uspavanke. Prebrala mi je pravljico Divji labodi, napisal pa jo je Hans Christian Andersen. No, pa se potopimo malo v čarobno knjigo. Govori o kralju, ki je imel enajst sinov in eno hčer. Vseh enajst bratov, ki so bili vsi princi je hodilo v šolo z zvezdo na prsih in z mečem za pasom.

Njihov oče, ki je vladal vsej deželi, se je poročil s hudobno kraljico, ki je z ubogimi otroki slabo ravnala.

Konec zgodbe je bil tak, da je kralj utrgal cvet in ga položil na Elisine lase in prebudila se je z mirom in radostjo v srcu. Zvonili so zvonovi in kralj se je poročil z Eliso. Poročna slovesnost je bila bolj imenitna od vseh ostalih; takšne ni imel še noben kralj.

Takrat je bilo zgodbe konec, jaz in Kristina pa sva zaspala. No, jaz sem drnjohal, kar je Kristino zelo motilo. Tako sem jaz, Ferdo, preživel dan s Kristino.

Kristina Filipović

FERDO PRIPOVEDUJE

Spet sem pri Kristini doma.Komaj sem čakal, da srečam svojega prijatelja zajčka.

čez nekaj časa sva s Kristino odšla ven.Opazovala sva drobne žuželke, ki so se skrivale med travo.Gledala sva kako so uboge žuželke izgubljeno tavale.Pogledala sva na olistano drevo in ga primerjala s cvetočim drevesom. Ko sva se vrnila mi je Kristina prebrala knjigo Slovenija iz zraka.Zdela se mi je zanimiva in govori o gradovih.Pa ji prisluhnimo.Dve graščini iz okolice Ljubljane:Smlednik (17.stoletje zgoraj) nekdanji utrdbeni grad je sicer stal na prazgodovinski lokaciji nad naseljem in Krumperk v Zaborštu pri Domžalah v sedanji iz konca 16.stoletja.Desno je cerkev treh Devic.Pozidana je bržkone bila v 16.stoletju in bila obzidana s taborskih obzidjem pred Turki.

Ko sem slišal besedo Turki, sem sladko zaspal.Seveda pa mislim,da bo jutri nov dan.

Kristina Filipovič

FERDO PRIPOVEDUJE

Res je, da sem se imel pri Kristini, lepo ampak pri Ranji pa sem se imel fantastično delala sva vse mogoče. Prebrala sva veliko knjig, bila sva pri Ranjini babici. Najbolj všeč mi je bila knjiga z naslovom Roža na Mucni gori. Knjiga je pripovedovala o dečku, ki je utrgal prepovedano rožo. Deček rože nebi smel utrgati saj je roža prinesla tistemu dečku nesrečo, ki jo je utrgal. Prebrala sva tudi zanimiv dogodek iz enciklopedije. Tam je veliko pisal o soncu živalih in še veliko drugih stvareh. Z velikim zanimanjem sem poslušal tudi takrat ko je pisalo kako je zgrajen gozd. Jaz sem namreč mislil da gozd ni nič posebnega vendar sem v knjigi spoznal da brez njega ne bi dolgo živel. Ranji sem bil zelo hvaležen da mi je prebrala take zanimivosti o gozdu. Kajti od sedaj naprej bom z gozdom delal drugače. Ker sem medvedek, ki ne živim v gozdu sem s pomočjo ranje spoznal, da življenje pravih medvedov ni lahko.

Ranja

FERDO NA OBISKU

Juhu! Pa sem spet tu. Spet sem pri Urši doma. Bil sem že zelo nestrpen, ker sva dolgo hodila. Vedel sem, da me pri Urši čakata še dva živalska prijatelja. To sta psica Rina in maček Miki.

Rina naju je že od daleč pozdravljala z lajanjem. Urša je odložila torbo in odšla na svež zrak. Podajali smo si žogo in se kar nekaj časa zabavali. Uršo sem spomnil, da je treba narediti domačo nalogo. Domov so prišli tudi drugi člani družine. Urša je povedala, da mora v knjižnico po knjige. Naslovov je bilo zelo veliko , zato sem si zapomnil samo naslov “Rimljani”. Peljali smo se v mesto in odšli v pionirsko knjižnico. Joj! Koliko knjig! Toliko jih pa še nisem videl. Knjižničarka naju je peljala do knjig, ki jih je Urša potrebovala. Vzela sva še nekaj pravljic in odšla domov. Bil sem zelo vznemirjen. Doma sva prebirala knjige o zgodovini človeštva. Zvedel sem veliko novega, tudi o Rimljanih in ljudeh, ki so živeli v tistih časih. Rimljani so nam zapustili veliko zanimivosti. Zgodovina me je zelo zanimala, Urša pa je vse pridno zapisovala v zvezek. Spraševal sem jo še spoznavanje družbe in preverjal njeno znanje. Bližala se je noč in bila sva že kar malo utrujena. Odšla sva v posteljo in ob pravljici lepo zaspala.

Zopet mi je minil en lep dan z Uršo in upam, da bom še prišel k njej. Do takrat pa lep pozdrav.

Urša Zadnik, 4.a

FERDO

Naš Ferdo Ferdinand,

je pravi korenjak.

Čeprav debel je,

še vedno je junak,

on je tak,

da boji se ga vsak,

čeprav je korenjak,

vesel ga je vsak.

Z njim se vsi zabavamo,

ko pravljice mu beremo,

včasih na sprehode hodimo,

čeprav Smejka pogrešamo,

se s Ferdom vsi zabavamo.

Elma Halilovič, 4.a

SLOVO MEDVEDKA FERDA

Dragi učenci 4. a OŠ Bršljin. Tole pismo vam pošiljam, ker se morda ne bomo nikoli več videli. Spomini pa bodo ostali. Spominjal se bom vseh vas, vseh lepih in grdih trenutkov, vašega sprejema, spisov in tisoče prebranih pravljic. Vaše učiteljice in na stotine ur, ki sem jih preživljal z vami.Z vsakim vašim dotikom sem začutil, da se mi je ogrelo srce. Ne morem biti vedno pri vas.Tako zelo me muči domotožje. S solzami v očeh vam pišem to pismo. Vsaka solza pomeni, kako vas imam rad. Vi ne smete jokati, morate se veseliti. K vam pride Smejko. Naj vam ne bo žal, da odhajam. Hvala vam. Naj spomin ostane. V OŠ Gorje bom povedal vse o vas.

Rad vas imam.

Pozdrav!

prijatelj Ferdo

Fabijan Jernej