POZDRAVLJENI,

Smo učenci 2. a OŠ Bršljin iz Novega mesta. V razredu nas je 23, 11 deklic in 12 dečkov. Pri delu nam pomagata učiteljica Jožica Unetič in medvedek Piki. Imamo lepo šolo in še lepšo okolico šole - veliko igrišče, gozdiček in travnike. Zelo radi hodimo v šolo. Smo pridni učenci in zelo dobri bralci. Medvedka smo si izmenjali z učenci OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi. Od našega medvedka smo se težko poslovili, a še težje pričakujemo, da se vrne. Ob slovesu smo mu napisali lepe želje in nekaj nasvetov.

Našemu medvedku želim ob odhodu, Da bi se družil z velikim številom otrok. Otroci naj nanj pazijo in se z njim igrajo, da mu ne bo dolgčas.

Piki, ko boš prišel med neznane otroke, bodi z njimi dober. Pogovarjaj se o šoliin jim pomagaj pri reševanju nalog.

Želim ti velilo sreče ob odhodu na drugo šolo. Upam, da ti bo lepo. Spoznal boš veliko novih prijateljev.

Dragi medvedek! Prišel je čas odhoda. Upam, da boš varno prišel k našim prijateljem. Vem, da boš užival ob poslušanju pravljic.

Ko boš odhajal od nas, nam bo zelo težko. Ne bodi žalosten, ko boš potoval po pošti. Pri nas si bil zelo vesel. Želim, da bi se tudi pri njih dobro počutil.

Ob odhodu nam je hudo, ker te ne bomo dolgo videli. Tudi mi ti mahamo v slovo. Ko se boš vrnil, nam boš pripovedoval, kaj delajo otroci, pri katerih si bil.

Piki ima rjave oči in črn smrček. Njegov kožušček je črnobel. Okoli vratu ima rdečo pentljo. Je zelo igriv.

Njegov kožušček je zelo mehak. Je zelo priden. Uboga na prvo besedo. Njegove oči se tudi ponoči svetijo.

Piki je vedno nasmejan in dobre volje. Nestrpno čaka naše zgodbice in risbice. Pomaga nam, da raje in bolje beremo. Zelo ga imam rad.

Medvedek je svetlorjave barve in temnorjavih oči. Rad se stiska k otrokom. Ne pusti se umazati. Če je sam je žalosten.

Pikijeva ušesa so velika. Ima še majhen repek. Rad posluša pravljice in gleda risanke.

Naš medvedek se zelo rad igra z otroki, piše in riše. Doma je zelo priden. Če ga daš spat, spi, če pa se želiš igrati, se igra.

Naš medvedek je brihtna glava. Opazuje nas, nato pa poroča našim sošolcem in prijateljem iz druge šole.

Ko sva prišla s Pikijem domov, sem ga pokazal mamici, očku in sestri. Bili so veseli. Sestrica ga je poljubila. Skupaj sva naredila nalogo, nato sva gledala risanke. Medvedku je bilo pri nas lepo. Zvečer sva si umila zobe, v postelji je bil pred mano.

Doma sva z medvedkom brala knjige. Zelo je bil priden. Ko sem da pokazala mlajšemu bratcu Danu, je mislil, da je zanj in da bo ostal za vedno pri nas. Bil je zelo priden.

Medvedka Pikija sem pokazal vsem doma. Veseli so ga bili. Postal je član družine. Najbolj vesel je bil mojih risbic in prijatelja Miškolina. Igrala sva šah. Ko je zmagal, je bil zelo vesel. Za nagrado je dobil čokolado.

Doma sva se z medvedkom dolgo igrala. Brala sem mu tudi pravljice in mu pela. Ponoči je pridno spal v moji postelji. Pokazala sem ga prijateljici Elmi. Tudi ona se je igrala z njim.

S Pikijem sva postala dobra prijatelja. Brala sem mu knjigo Piki Jakob. Bila mu je zelo všeč. Zvečer sva gledala risanko in odšla spat.

Vesel sem bil, ko sem medvedka nesel domov. Staršem je bil všeč.Šla sva v sobo, kjer naju je čakal medvedek Jaka. Šli smo na dvorišče. Piki in Jaka sta se pogovarjala, jaz pa sem brcal žogo. Zvečer sem mu prebral knjigo Čarobna krogla.

Ko sva prišla z medvedkom domov, Sem mu pokazal naše stanovanje in komaj mesec dni staro sestrico Maruško. Ustrašil se je, ker je jokala. Popoldne sva se igrala.

Piki je bil z menoj tri dni. Skupaj sva brala knjige, se vozila s kolesom, sestavljala iz lego kock in se poskušala na računalniku. Pokazal sem mu, kje živim, kakšna je moja soba in kje igram košarko. Tudi bratec je bil Pikija vesel. Po treh dneh sem ga odnesel k sošolki.

Z medvedkom sva prebrala knjigi Kdo je napravil Vidku srajčico in Sovica Oka. Bil je žalosten, ker nama je med branjem nagajala moja sestrica. Tudi z zajtrkom ni bil zadovoljen.

Medvedku sem pripravila posteljico in ga položila vanjo. Stisnila sem ga k sebi. Zaspala sva. Zjutraj sva šla skupaj na avtobus. Pri meni mu je bilo všeč. Kamor sem šla jaz, je šel tudi on z menoj.

V šoli je bil Piki zelo priden. Sedela sva v klopi in poslušala učiteljico. Pomagal mi je pri reševanju nalog. Po pouku sva odšla domov. Spoznal je moje prijateljice. Obljubil je, da bo še prišel.

Najprej sem medvedku razkazal sobo, potem sva napisala nalogo. Prebrala sva knjigo Mimi gre v šolo. Nasmejala sva se. Ker je bila knjiga napeta, sva jo prebrala venem dnevu. Zvečer ga je bilo strah, zato je priplezal k meni v posteljo. Sladko sva spala.

Mini je bila stara sedem let. Živela je s starši in s starejšim bratom. Vsi so radi smučali razen nje. Med počitnicami so šli zmeraj smučat in takrat bi Mini najraje ostala doma pri babici. Mati in oče sta mislila, da bo enkrat rada smučala. Vsako leto prej se je temu izognila. Enkrat je imela vročino, drugič si je zvila gleženj. Tudi to leto med potjo se je delala bolno, da jo boli glava. Starša sta ji rekla, da bo jutri boljše, ker bo hodila na smučarski tečaj. Naslednji dan, ko je šla umivati zobe se je nekaj spomnila. Z vročo prho si je namočila lase. Vedela je, da nimajo sošolec las in da se bo mogoče rešila smučanja. Brat jo je obtožil, da je to namenoma naredila. Tako ste Mini in Peter cele počitnice ostala v hotelu. Veliko sta se sprehajala, sankala, klepetala, delala snežnega moža in bila vedno dobre volje. Tudi brez smučanja so počitnice lahko zelo lepe.

Nekoč je živel kraljevič, ki se je hotel poročiti s pravo kraljično. Bilo je veliko kraljičen, vendar ni bila nobena resnična. Nekega večera je bilo veliko neurje. Nekdo je potrkal, odprli so in zunaj je bila kraljična. Kraljica ji je pripravila posteljo. Nanjo je dala zrno grahaNato je dala gor 12 žimnic in 12 pernic. Zjutraj so vprašali kraljično, kako je spala. Rekla je, da slabo, kot da bi spala na nečem trdem. Potem so vedeli, da je to prava kraljična in poročila se je s kraljevičem .

Nekoč je medved stopil zajcu na žulj. Zajec se je medvedu zasmilil, ker je zelo stokal. Odnesel ga je v svoj brlog. Povil mu je tačko in mu šel iskat hrano. Zajec si je medtem tačko odvil in plesal od veselja, ker je prelisičil medveda. Medved je srečal lisici in je prišla pogledat zajca, in rekla, da je hudo z njim. Hotela ga je odpeljati v bolnišnico, kjer je volk velik strokovnjak za nožne bolezni. Ko je zajec to slišal jo je hitro popihal.

V gradu je živela šivilja Bogdanka, ki je šivala za svojo grajsko gospo. Nekega dne si je zaželela, da bi imela take škarjice, ki bi ji same vrezale oblačila, ona bi jih samo zašila. To željo je slišala ptica, ki je ravno takrat bila na veji zraven okna in ji rekla, da se ji bo želja uresničila. Ko je videla grajska gospa, kako škarjice same delajo, jih je hotela imeti za sebe, toda deklica jih ni hotela dati. Grajska gospa jo je napodila in škarjice zadržala pri sebi. Grajska gospa je rekla škarjicam:” Zrežite mi jopico in škarjice so začele rezati jopico, toda gospa jih ni znala ustaviti. Tako so zrezale vso njeno obleko. Stekla je v gozd in dala Bogdanki nazaj škarjice.

Kukaviček je prišel v gozd. Naredil si je hišico, v hišici pa si je naredil uro. Živali so ga občudovale, ko je zvonilo ob 12, 3, 6 in 9 uri. Kadar pa ni zvonilo, so vedele, da z oljem podmazuje urni mehanizem. Tudi živali so se naučile na uro. Nato prileti kukavica. Kukavček ji da rože. Še vedno sta se gledala ponoči. Nekega dne pa kukavica zvali 5 mladičev.In tako je nastala kukavičja družina. Živali so jim nosile hrano in darila. Vsi so bili veseli.

Nekega jutra se je lisjaček Tomi zbudil, se oblekel in stekel k prijateljem.Ugotovili so, da je lisjaček izgubil rep.Povsod so ga iskali.Ker ga niso našli, je bil Tomi žalosten.Piki mu je hotel

pripeti nogavico namesto repa.Zbodel ga je in iz hlač mu je skočil rep.Vsi so bili veseli.

Všeč mi je to, da so za medvedkov rojstni dan naredile Kaja in Maša piknik. Ni mi pa bilo všeč, da sta slabo pazili na medvedke.

Kmet je zagledal spečega zajčka. Potem si reče kmet: "Zajčka prodam ,kupim kokoško.

Kokoš zvali piščančke. Kokoš in piščančke prodam, kupim kozo. Koza zraste in imela bo mladičke. Mladičke in kozo prodam, kupim tele. Ta zraste v kravo in imela bo telička. Pa kravo in telička prodam, kupim žrebička. Žrebiček zraste v konja, ga jaz zajaham in zavriskam. Zajček se ustraši in zbeži v gozd. Kmet pa ostane brez zajca in konja.

Všeč mi je to, da so ljudje prišli pogledati Filipino in Filomeo. Všeč mi ni, da sta se druga iz druge norčevali. Filomena se je norčevala, da je Filipina mlajša, Filipina pa, da je Filomena najmanjša.

Na gozdni jasi je ležalo zrcalce. Kdo ga je izgubil ni vedel nihče.Prvi ga je našel zajec.Pobral ga je, se pogledal vanj in videl svojo sliko. Mimo je prišla veverica. Mislila je, da je to njena slika. Začela sta se prepirati. Priletela je šoja, vzela zrcalce in dejala, da je to njena slika. Vse to je slišal medved. Približa se, da vidi čemu ta prepir. Vsi so trdili, da je njihova slika. Medved vzame sliko, se nasmeje in pravi, da je slika njegova in zrcalce odnese domov. Doma ga pokaže ženi medvedki in mladičkoma. Ta dva ugotovita, da je bil na tej sliki njun oče še zelo mlad. Potem pa medved zrcalce obesi na steno.

Visoko v gorah je mala ovčka izgubila svojo mamico. Kmet jo je prinesel domov, tako da je lahko začela novo življenje z njegovo družino. Njen najboljši prijatelj, ovčar Žun jo je mučil čuvati ovce.

V tej knjigi mi je bil všeč preprosti vojak. Čeprav je obogatel, je bil dobrega srca. Ko je imel dovolj oziroma veliko denarja je pomagal vsem ljudem - siromakom.

Vrata so velika manjša malo manjša. Obstajajo tudi manjša in najmanjša to pa so prava vratca.

Pri zgodbici mi ni všeč, da so Kvazimonda vsi imeli za norca, čeprav je bil dober. Všeč mi je bilo, da ga je ciganska princesa Esmeralda imela rada.

Muca je ujela vrabčka. Že ga je hotela pojesti, ko jo je začudeno vprašal:" Ali ne veš, da se prave muce pred jedjo umijejo?" Že res, si je mislila muca in odložila vrabčka na panj. S tačkami si je obrisala gobček, vrabček pa ji je medtem ušel. Od takrat se vse muce umijejo šele po jedi.

Pravljica govori o dečku, ki je bil zelo močan. Sreča tri velikane, različne zveri - zmaje in celo vojsko sovražnega kneza. Mladenič postane bogat, ker je rešil zlato.

Grof ne drži obljube, da bo dal ježku hčerko za ženo. Starejši hčerki ježka nista marali. Najmlajša je dobrega srca. Vzela je ježka za moža. Na poroki se je ježek spremenil v prelepega fanta.

Všeč mi je, da je Tepko postal kralj. Ni mi pa všeč, da sta bila brata hudobna do njega.

Všeč mi je to, da se je primc poročil s princeso. Všeč mi ni, da muje kralj zastavil nalogo, da se mora tri dni pogovarjati z njegovo hčerko.

Dečka Tomaža je bilo zelo strah. Bal se je sam iti v sobo. Tudi na stranišču ga je bilo strah. Edino v živalskem vrtu se ni nikogar bal. Za rojstni dan Tomaž psička Murija dobi in od takrat se ni več bal. Nekega večera je grmelo in psiček Muri se je skril pod omaro. Tomaž ga je potolažil in rekel, da to ni nič hudega. Potem je Muri zlezel k Tomažu v posteljo in skupaj sta zaspala kot velika junaka.

V eni družini sta živela dva brata. Veliko sta se kregala. Enkrat je Jernej, mlajši brat, pokvaril program v računalniku. Jernej se je pripravljal za šolo. Starša sta šla na roditeljski sestanek za prvošolčka. Ko sta prišla nazaj, sta mu povedala, da se učiteljica piše Hudir in da stanuje v hiši strahov. Jerneja je bilo zelo strah. Odšel je k Mojci, svoji sosedi. Tudi ona bo šla jutri v šolo. Povedal ji je, kako se piše učiteljica. Mojca mu je odgovorila, da je to ne moti. Nato je Jernej povedal, da učiteljica stanuje v hiši strahov na Gozdni poti. Še Mojca se je ustrašila. Sklenila sta, da bosta obiskala hišo strahov. Najprej sta se zamaskirala z brisačami. Ko sta prispela tja, sta se splazila skozi luknjo v ograji in se skrila za grmovje. Plezala sta po tleh, da bi bila bliže hiši. Vohala sta dim in sta mislila, da je to peklenski ogenj. Nato sta med smrekami opazila postavo, ki se je premikala. Še hudičev rep sta videla. Hitro sta pobegnila domov in drugi dan nista hotela iti v šolo. Ko sta prišla v šolo, sta bila presenečena. Bila sta vesela, ko sta pred sabo videla prijazno učiteljico. Vprašala je, zakaj sta pobegnila. Pojasnila je, da ona ni nobeden hudič in da v tisti hiši živi že zelo dolgo, kot njena babica. Ko je prišel domov, je povedal svoji mamici, da je učiteljica kot dobra vila.

Nekoč je živel bogat trgovec, ki je imel tri hčerke. Dve so bile hudobne in lene, tretja pa je bila delavna in ljubezniva. Trgovec je na hitro postal reven. Enkrat je trgovec moral na dolgo pot. Dve hčerki sta si želeli lepe obleke, Lepotica pa da se oče vrne domov in da prinese eno vrtnico. Med potjo se je oče izgubil, prišel je do velikega gradu. Konja je pustil v hlevu in odšel v grad. Našel je mizo s hrano in ker je bil lačen je začel jesti. Drugi dar ko se je zbudil je na vrtu opazil lepe vrtnice ter se spomnil Lepotice in njene želje. Ko je utrgal vrtnico je zaslišal strašen hrup. Opazil je veliko zver. Ta mu je rekla da mora pripeljati eno od hčerk, drugače ga bo ubil. Ko je trgovec prišel domov je to povedal hčeram. Samo Lepotica se je odločila, da bo odšla k zveri. Zver je z njo bila prijazna. Enkrat je zver vprašala Lepotico, če se z njo poroči. Lepotica je rekla da je zver grda in da se nebo poročila. Zver je bila užaljena. V ogledalu je videla bolnega očeta. Prosila je zver da ga obišče. To je dovolila in rekla, da se vrne v treh tednih drugače bo zver umrla. Po njenem prihodu je oče ozdravel in Lepotica je pozabila na obljubo. V sanjah je videla, da zver umira. Takoj je odšla v grad, da jo vidi. Začela jo jokati in rekla, da ima zver rada. Zver se je začela oživljati in se spreminjati v princa. Kmalu za tem sta se poročila in vsi so bili srečni.

Pri tej zgodbici mi je všeč to, da je deklica dobila lonček , ker je bila revna .Z mamo nista imeli kaj jesti in jima je lonček pomagal . Všeč mi ni bilo , ko se je kaša razlila po celi vasi.

Nekoč se je reven mlinar pohvalil kralju, da ima hčer, ki prede slamo v zlato. Kralj jo je zaprl v shrambo in ji ukazal naj prede. Uboga mlinarjeva hči je začela jokati. Prišel je majhen možic in povedala mu je zakaj joče.

Možic ji je rekel da ji bo pomagal ,če mu da kakšno plačilo. Dala mu je ogrlico. Drugi dan je bil kralj zadovoljen, vendar je hotel še več. Zopet jo je zaprl in možicu je dala prstan, da ji je pomagal. Tretji dan jo je kralj zopet zaprl. Ker ni imela možicu več kaj dati, je zahteval otroka. Obljubila mu je in se poročila s kraljem .

Kmalu se jima je rodil otrok, ki ga je možic prišel iskat. Kraljica je zelo jokala in se možicu zasmilila. Rekel ji je, naj v treh dneh ugane njegovo ime. Nobeno ime ni bilo pravo. Tretji dan pa je prišel sel in povedal, da je videl čudnega možica, ki si je dal ime Pikapokec. Ko je to ime povedala možicu, je bil jezen in se je raztrgal.