Nazaj/Back

DAKTIČNE IGRE PRI POUKU MATEMATIKE NA PREDMETNI STOPNJI
igre pri matematiki

Nikoli v zgodovini ni bila matematika za človekovo vsakdanje življenje tako pomembna, kot je danes. Ob spoznaju in zavesti, da je matematika v vsakdanjem življenju sodobnega industrijsko-civiliziranega človeka posredno in neposredno navzoča bolj kot kdajkoli prej, imamo samo še več razlogov, da jo cenimo, ljubimo, še več obvez, da jo še naprej proučujemo in izpopolnjujemo, še več opravičil in vzpodbud, da se veselimo in uživamo v njeni lepoti.

Zdrav otrok čuti naravno potrebo po igri in zabavi, to je bistvena prvina njegove rasti in razvoja, njegov vsakdan, osnovna oblika otroške ustvarjalnosti. Vsi odrasli moramo zato omogočiti takšne pogoje in ustvarjati takšne okoliščine v katerih se bodo lahko te oblike otroške dejavnosti kar najbolj razvile in jih ne bo nič oviralo ali postavljalo ob stran.

Ob spoznanju, da je dejanska sprostitev v razvoju in življenju današnjega človeka nepogrešljiva, z igrami učencem omogočimo, da menjajo svojo obvezno obremenjujočo dejavnost z rekreativnimi in sprostitvenimi dejavnostmi.

Ob opazovanju otrok, ki rešujejo naloge, kažejo spretnost, veščine in domiselnost, se učitelju porajajo zamisli in spoznanja o otrokovih nagnjenjih, interesih, pa tudi sposobnostih.

Za reševanje teh nalog učenci ne potrebujejo mnogo matematičnega znanja, vzbujajo pa njihovo radovednost in jih pritegnejo k reševanju in učenju.

Utrjevanje s temi igrami sloni na tem, da učenci spoznajo področje rekreacijske matematike in se ob tem za matematiko navdušujejo, razvijajo logično mišljenje in uvidijo, da matematika ni suhoparna znanost, ampak se ob reševanju matematičnih nalog lahko tudi zabavaš, razmišljaš in sprejemaš matematiko na drugačen način.

Učenci so s šolskim delom precej obremenjeni, pet ali šest ur sedenja za šolsko klopjo in poslušanje predvsem frontalnega načina pouka je zelo suhoparno. Pri matematiki morajo predvsem osnovne računske operacije z vsemi števili zelo dobro osvojiti vsi učenci. Reševanje teh vaj v zvezke ali delavne liste pa je precej monotono in se ga učenci hitro naveličajo. Učenje v obliki igre pa predstavlja za učence sprostitev.Učne vsebine utrjujejo brez prisile in bolj sproščeno.

Igre so primerne za popestritev , zato morajo biti narejene tako, da učenci ne potrebujejo dodatnega lista za reševanje nalog, saj jih drugače ne sprejmejo kot igro. Za učence morajo biti privlačne in mjihova izdelava naj bi bila podobna družabnim igram ki jih že poznajo. Ne smemo jih prepogosto uporabljati, pa tudi oblike iger se med šolskim letom ne bi smele ponavljati.

ZAKLJUČEK

Vse tri opisane igre že tretje leto uporabljamo pri rednem pouku matematike. Učenci so izredno zadovoljni, kajti matematike se učijo na drugačen način-skozi igro. Na osnovi mnenj učencev sva se odločili, da igre objaviva, do bodo na razpolago tudi drugim učiteljem matematike in mentorjem dodatnega in dopolnilnega pouka ter mentorjem matematičnih krožkov, če jih bodo želeli uporabiti pri svojem delu.

GRADIVA:

Igra Domino
Seminar: Matematika kot izziv
Davide Vladimir: Matematika skozi kulture in epohe.- Ljubljana: DMFA SRS; 1984
Dragica Kurillo: Presečišče 8. Letna razporeditev učne snovi - Ljubljana: DZS, 1994,1996
Smernice za delo v OŠ - Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo, 1982
Program življenja in dela na OŠ 4. zvezek - Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo, 1994
Razni avtorji: Didaktične igre 2 v prvem in drugem razredu OŠ - Zavod SRS za šolstvo in šport, 1992

Pripravili Bojana Bremec in Magda Slokar Čevdek- OŠ Solkan, 1999